IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Sem velik nasprotnik vsakršnega nasilja, vendar v tem primeru na nek način "razumem" tvojega moža, ki se mu je verjetno od vsega pritiska scufalo in je ravnal skrajno neracionalno. Tudi to, da so zaradi ene zaušnice poklicali policijo, se mi zdi veliko vmešavanje v vajin odnos. Če kdo, bi morala to storiti ti sama. Pa še enkrat poudarim, da ne maram nasilja.

Tebe vidim kot razvajeno mamino mazo, ki nima jajčnikov, da pretrga popkovino in se osamosvoji.

Vse ostalo pa je že Gina čudovito predstavila.

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Bombonček1: po tvoji teoriji potem 1 zaušnica (ne bom pisala zakaj, ker ni pomembno) v deset_ih letih zveze pomeni, da sem nasilna?
A ti v življenju še nisi nikogar udarila?

Moji posti ne nameravajo zagovarjati moža, še zdaleč ne, ampak kot ste že same ugotovile, je potrebno, tudi pri zaušnici, ki jo je pokasirala avtorica začetnega posta, vseeno pogledati obe strani. Žal tiste druge verjetno ne bomo nikoli videle.

Tudi moški doživljajo nasilje žensk nad sabo, mogoče ne fizično, pač pa psihično (verjemite, ene so prave mojstrice v tem) ampak žal se o tem ne govori ravno pogosto, ker to enostavno ni "moško".

Jaz sem imela v vidu tole zaušnico kot konec poti, ko ne vidiš več izhoda, ko se je enostavno nakopičilo preveč vsega negativnega in daš to ven. Eni kričijo, eni mečejo posodo, ta moški je položil roko na svojo ženo. Nič od tega ni pravi način za reševanje takšne situacije, ampak mogoče nekateri enostavno ne vedo, kako zadeve postaviti na svoje mesto.

Ker če pogledamo cel post, avtorica piše, da mož zgledno finančno skrbi zanjo in za otroka, obiskuje otroka, se ukvarja z njima.

Verjemite, da bi marsikateri moški, ko se mu strga, odšel in bi ga ne bilo več mimo, niti ne bi skrbel za partnerko. Pri tem pa vseeno mislim, da ni izgubljen primer. Išče jim stanovanje in s tem kaže željo, da se stvari postavijo na svoje mesto.

Se strinjam s tem, da bi bilo primerno si poiskati strokovno pomoč, pa vendar ne vidim pri njima stvari tako zelo črnih.
Po mojem skromnem menju je rešitev že v tem, da kot družina zaživijo mirno na nevtralnem teritoriju.

Če bo le uspela avtorica začetnega posta prerezati svojo popkovino.

In še to sem želela napisati, ker je ravno nekdo omenil, da njen mož ni vlagal nič v obstoječi objekt.

Roko na srce, koliko vas bi? Če ni nič vaše, če se ne razumete z ostalimi sostanovalci, če nimate namena ostati v tem stanovanju?

Ker v nasprotnem primeru, če bi avtorica jokala, da se bosta zdaj, ko sta toliko vložila v stanovanje, mogla odseliti brez vsega, bi pa verjetno postavile zelo znano vprašanje: kaj pa sta vlagala v nekaj, kar ni bilo vajino?

Za konec povem še, da sama res nisem agresivna, ne fizično ne verbalno. Mogoče me kdaj kakšna luna zanese, ampak sem naslednji trenutek prava mica maca.

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Bombonček1: po tvoji teoriji potem 1 zaušnica (ne bom pisala zakaj, ker ni pomembno) v deset_ih letih zveze pomeni, da sem nasilna?
A ti v življenju še nisi nikogar udarila?

Moji posti ne nameravajo zagovarjati moža, še zdaleč ne, ampak kot ste že same ugotovile, je potrebno, tudi pri zaušnici, ki jo je pokasirala avtorica začetnega posta, vseeno pogledati obe strani. Žal tiste druge verjetno ne bomo nikoli videle.

Tudi moški doživljajo nasilje žensk nad sabo, mogoče ne fizično, pač pa psihično (verjemite, ene so prave mojstrice v tem) ampak žal se o tem ne govori ravno pogosto, ker to enostavno ni "moško".

Jaz sem imela v vidu tole zaušnico kot konec poti, ko ne vidiš več izhoda, ko se je enostavno nakopičilo preveč vsega negativnega in daš to ven. Eni kričijo, eni mečejo posodo, ta moški je položil roko na svojo ženo. Nič od tega ni pravi način za reševanje takšne situacije, ampak mogoče nekateri enostavno ne vedo, kako zadeve postaviti na svoje mesto.

Ker če pogledamo cel post, avtorica piše, da mož zgledno finančno skrbi zanjo in za otroka, obiskuje otroka, se ukvarja z njima.

Verjemite, da bi marsikateri moški, ko se mu strga, odšel in bi ga ne bilo več mimo, niti ne bi skrbel za partnerko. Pri tem pa vseeno mislim, da ni izgubljen primer. Išče jim stanovanje in s tem kaže željo, da se stvari postavijo na svoje mesto.

Se strinjam s tem, da bi bilo primerno si poiskati strokovno pomoč, pa vendar ne vidim pri njima stvari tako zelo črnih.
Po mojem skromnem menju je rešitev že v tem, da kot družina zaživijo mirno na nevtralnem teritoriju.

Če bo le uspela avtorica začetnega posta prerezati svojo popkovino.

In še to sem želela napisati, ker je ravno nekdo omenil, da njen mož ni vlagal nič v obstoječi objekt.

Roko na srce, koliko vas bi? Če ni nič vaše, če se ne razumete z ostalimi sostanovalci, če nimate namena ostati v tem stanovanju?

Ker v nasprotnem primeru, če bi avtorica jokala, da se bosta zdaj, ko sta toliko vložila v stanovanje, mogla odseliti brez vsega, bi pa verjetno postavile zelo znano vprašanje: kaj pa sta vlagala v nekaj, kar ni bilo vajino?

Za konec povem še, da sama res nisem agresivna, ne fizično ne verbalno. Mogoče me kdaj kakšna luna zanese, ampak sem naslednji trenutek prava mica maca.

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Bombonček1 v življenju ni nikoli dobro igrati vedno na prvo žogico.

In še eno vprašanje imam zate: kakšne garancije pa imaš ti v svojem življenju?

Jaz jih ne dajem, niti jih ne sprejmam. Dokler sem krvava pod kožo.

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Maktub, v dobro tvojega otroka, upam, da ga bo čimprej prebutal in pregrizel en sovrtičkar. Ker bi ga to edino ustavilo. In upam, da takrat ne bo imel naročja za zjokat se.

Ko sem bila otrok, smo imeli na dvorišču enega takega fantka, najmanjšega, ki so se ga vsi bali, ker je teroriziral vse okrog sebe. Ko mi je enkrat res prekipelo, sem ga prebutala ko osla in od takrat je bil mir.
[/quote]

< Sporočilo je popravil bomboncek1 -- 26.9.2010 14:53:09 >

(odgovor članu PeggyBundy)

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Dve čez rit, pa si bo hitro premislila.
[/quote]

< Sporočilo je popravil bomboncek1 -- 26.9.2010 14:53:23 >

(odgovor članu bomboncek1)

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Ne oziraj se na vse te osladne odgovore. To so zgodbice za sosede.

Jaz priznam, moža imam najraje vsakega petnajstega!
[/quote]

Takrat so dobri, ostalo pa - batine.

(odgovor članu bomboncek1)

IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1

Presenečena, da ne rečem šokirana, sem nad tem kako nekatere zagovarjate (oz. dopuščate) nasilno obnašanje tega moškega. zagovarjate, dopuščate in celo opravičujete nekatere - češ ni čudno, da je bogi revež ponorel, ker ima za sosede taščo in tasta?!?! Halo??? Pa kaj ste šli vi čisto v kukuruz?!?! Kaj vam je?! A to da je udaril njo, je v redu, ker je neprišteven zaradi tašče in tasta? Se vi zavedate, da ta človek je nasilen tudi že do otroka (trda vzgoja, trdi prijemi za roko in udarci čez rit)?

IZVIRNO SPOROČILO: Arwenko

Hmmm, jaz pa imam eno opažanje tukaj...vsi ste se zdaj vpiknili v tale en udarec, ok, to vsekakor ni bilo prav, ne glede na to karkoli je bil povod. Ampak če zdaj za minutko pozabimo to, pa pogledamo situacijo mičkeno bolj od daleč, pa imamo tukaj tipično situacijo, ki jo vsak teden beremo na RR, samo vloge so obrneje. Tipično beremo naslednje: "ona živi pri njegovih, po nekem času, se ji vtrga od vsega vmešavanja njegove familije, spoka in gre", zdaj pa imamo samo obratno "on živi pri njenih, po nekem času se mu je vmešalo od vmešavanja njenih in je spokal in šel".

Potem pa poglejmo reakcije na RR. V prvem primeru: "ženski se ploska, da je končno imela jajca, on je najhujši in najslabši in najbolj grd, naj ji plačuje za otroke in rešeno". Zdaj v drugem primeru pa "on je spet ta grd, ta najhujši, ta najslabši, naredil je eno napako in zdaj je križ in groza", po drugi strani se pa spregleda, da "on prispeva za familijo, išče stanovanje najem za vse in ne samo zase, pride skoraj vsak dan pogledat otroke in jih popoldne porihtat" - a samo jaz tu vidim dvojno moralo

Kaj se je med njima resnično dogajalo, ve itak avtorica sama, in če ona presodi, da se splača posksuit na svojem, če je bil vzrok prepirov predvsem dogajanje pri njenih doma, potem zakaj pa ne. nobody' s perfect.

IZVIRNO SPOROČILO: jeny
Ker sam je mnenja da je glava družine mož in ne žena in če ne bo tako kot bo onrekel in če žena ni istega mnenja pri vsem kar on reče nasprotuje in tako ni ok,po njegovo in dokler bo tako ne moreva funkcjonirat kot bi morala po njegovo.

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Tudi to, da so zaradi ene zaušnice poklicali policijo, se mi zdi veliko vmešavanje v vajin odnos. Če kdo, bi morala to storiti ti sama. Pa še enkrat poudarim, da ne maram nasilja.

IZVIRNO SPOROČILO: bomboncek1

Smejem se, ker te citiram iz druge teme:

IZVIRNO SPOROČILO: PeggyBundy

Maktub, v dobro tvojega otroka, upam, da ga bo čimprej prebutal in pregrizel en sovrtičkar. Ker bi ga to edino ustavilo. In upam, da takrat ne bo imel naročja za zjokat se.

Ko sem bila otrok, smo imeli na dvorišču enega takega fantka, najmanjšega, ki so se ga vsi bali, ker je teroriziral vse okrog sebe. Ko mi je enkrat res prekipelo, sem ga prebutala ko osla in od takrat je bil mir.
[/quote]

Danes me je po dolgem času pritegnilo dogajanje na tej temi in sem se enostavno še morala enkrat vrniti. Z veseljem.

Torej, da malce pokomentiram tvoja citiranja draga Bombonček1:

kot sem že napisala, je slika bolj jasna in razumevanje določenih re-akcij boljše, če pogledamo zadeve kot celote.
V konkretni zadevi s tem fantkom: ko nas je začel nadlegovati, smo to najprej zatožili svojim staršem, ki so ga ošteli pa ni bilo učinka. Potem smo ga zatožili njegovim staršem in zopet nobenega učinka. Potem so šli naši starši do njegovih starše in zopet nič. Edina logična posledica je bila, po tistem, ko me je konkretno tresnil s palico, da jih dobi nazaj. Končno učinek. Nasilje je bilo v tem primeru prekiniti edino z vračilom milo za drago.l

V preteklosti je bilo pač tako, da je bilo neko nasilje hočeš nočeš del našega življenja. Nihče ni skakal do plafona, ko je kakšen poredneš fasal od učitelja v šoli. Nihče ni skakal, če smo se otroci na dvorišču zravsali in si bili potem zopet prijatelji. Enostavno iz tega niso delali prav posebne fame in mogoče zato naše generacije ne vidijo konca sveta v tem, če dobi otrok kakšno čez rit. Ker smo bili tako vzgojeni.
Edino, kar me pri vsej tej današnji pacifistični vzgoji zanima, je to, kakšni bodo naši otroci čez 10 ali 15 let. Za prejšnje generacije vseeno menim, da kljub kakšni klofuti v mladosti imajo še nekaj vrednot, medtem ko si tega za prihajajoče generacije ne upram trditi. Močno upram, da se bo vmes vseeno kaj spremenilo, pa ne da bi se zdaj začeli pretepati, ampak drugače in bodo naši otroci znova dobili zaupanje v sočloveka in splošne vrednote.

Primer številka 2 o pogriženih otrocih: bi navezala kar na tega prvega. Normalna komunikacija ne prinaša željenih učinkov, zato se je z japoncem potrebno pogovarjati v japonščini in ne pričakovati, da nas bo razumel, če mu bomo tupili 4 ure v slovenščini.

Za vse ostale primere pa predlagam, da se malce umiriš, se nasmeješ in jih vzameš tako, kot so bili mišljeni. Kot sarkastični humor.

Življenje je lahko lepo. Če odmislimo, da smo središče vesolja, da je pomembno samo to, kar čutimo sami. Če tudi sami poskušamo čutiti, kar čutijo drugi.

Gina, očitno nas je nekaj, ki imamo nekaj več življenskih izkušenj. Pa zdaj ne mislim tistih, ki jih je  v neki svoji nadvse uspešni knjigi opisal nek američan.

(odgovor članu bomboncek1)