ronja
|
ronja, spiši že!
mudi se mi v sluzbo!
Haha, miška, vmes sem že 3x (2x neuspešno, kot vidiš) uspavala tamalo. Zato malo traja.
Intuicija je zaenkrat precej nerazložljiva (sem kupila eno knijgo, ki naj bi jo razložila, pa samo navaja primere), vendar se strinjam, da velikokrat zadane pravo. Kar se mene tiče, sem nekajkrat ostala živa zaradi nje. Zadnjih parkrat je bilo v avtu, enkrat je bila not tudi Ronja, drugič sem bila pa noseča z Lejlo. Obakrat sem se proti zdravemu razumu odločila, da grem po drugi (daljši poti), ker sem imela pač slab občutek. No, taprvič sem zavila iz AC in se sparkirala nekje ob navadni cesti in v tistem se začnejo na veliko valit rešilci, gasilci in policaji - verižno trčenje - točno tam, kjer bi bila jaz, če bi normalno peljala dalje po AC. Drugič sem ravnotako videla nesrečo na križišču, kjer bi morala it. Tako da kadar je moja intuicija res zelo zelo močna, jo ubogam. kadar ni, je ne, pa se potem včasih tepem po glavi . Včasih pa se zaradi nje zakomplicira, hehe.
Mislim, da ni fora dežja - to je tvoja zdravorazumska razlaga tvojega strahu. Če ti intuicija pravi ne, je to bolj verjetno, da je nekako čutiš, da bi si lahko tvoj mali kaj poškodoval v šoli v naravi, niti ni nujno povezano s poplavami.
Tudi sama dvomim, da se bi šola odločila za tveganje. Razumska ta odločitev, da ga obdržiš doma, gotovo ni, ni pa nujno napačna (dostikrat se razumsko odločimo narobe, hehe).
Kar se tiče odločitve, ti pa resno svetujem, da se odločiš prej: da vsi prijatelji grejo, on pa mora ostat na avtobusni postaji, ker je njegovo mamo strah, je namreč zelo težko.
Povprašaj malo svojo intuicijo, kako huda bo ta reč, ki se lahko zgodi. Če bo samo kaka manjša stvar, naj gre, ker izkušnja šole v naravi je vredna več od kake ranice ali zvina gležnja .
|
Natisni
... V glavnem, ko smo ga šli iskat, je rekel, da ga je bilo res malo strah in da drugo leto več ne gre. Ok, sem bila pomirjena in zadovoljna... 
.
uška se ti bo oglasila šele v ponedeljek, ko bo že vse mimo. 
