IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen

sporočam, da sem šla na praznovanje.. in sicer smo pojedli kosilo, poklepetali in sem šla domov v posteljo. in veste kaj, ni mi žal..
moja bolniška je čisto upravičjiva, saj imam kar nekaj težav z zdravjem. med drugim visok pritisk in depresija. v moji službi je pa velik stres, fizični napor in 3izmensko delo. tako da sem bila od polovice nosečnosti naprej zoped na ad-jih, ker je bil stres v službi in mobing prevelik. ko sem ostala doma, se je tudi moje psihično počutje izboljšalo. moja mama, moja stara mama.. imajo anksiozno depresijo. tista, ki ne ve, kaj je to, ne bo nikoli razumela.. sem imela po prvem porodu tako hudo depresijo, da niti hodit več nisem mogla, pred očmi se mi je meglilo, v ušesih mi je šumelo in v prsih tiščalo, shujšala sem 20kg.. in to je trajalo pol leta, da sem prišla k sebi.. zdaj hvala bogu ni bilo tako hudo..
sama nimam občutka, da bi izkoriščala bolniško. sploh ne. sem počivala, delala stvari, ki so me sproščale ter bila doma. moja gin. mi je ponudila bolniško že na začetku nosečnosti, ko sem zakrvavela, pa zaradi visokega tlaka.. pa sem raje še delala, ko pa ni šlo več, pa pač ni šlo več..
v bolnišnici je pa že tako premalo postelj, ne da bi še vse ležale tam.. pa še velik velik strošek je. tudi po porodu več ne ležiš cel teden na oddelku, ampak samo 3-4dni, ker je med drugim ceneje. morali bi bolj nadzirati ginekologe in zdravnike, ki pišejo bolniške za vsak "drek". niso samo nosečnice problem..

malo še, pa grem rodit.
vse dobro vsem.
lep pozdrav.