|
pika001 -> RE: Primorke!! (25.6.2012 19:00:59)
|
Pozdravljene [sm=nosecka.gif] , pa tudi nič več [sm=nosecka.gif] ,
Sporočam vam veselo novico - tudi mi smo 21.6. našega škrata Tineta prinesli domov! Mere so nekoliko ekstremne - 4.770g, 56 cm in obseg glavice 38,5 cm... so se v porodnišnisi kar načudili, ker se tak velikan bolj poredko pojavi.
No, moja porodna izkušnja ni bila lih lepa. V petek 15.6., ko sem imela pregled se je moj gin. odločil še 1x pogledati na UZ, pa mi rekel, da on zaradi velikosti ne bi več čakal, da popadke kaže tudi CTG, čutim jih že 5 dni in da mi svetuje, da poskušamo malo pospešit s svečko. Odprta sem bila samo 1cm, MV pa še dolg, ampak zmehčan že cca 2 tedna prej.
Tako je rekel, da naj kar grem v porodnišnico (popoldan ob 14.00), od koder so me poslali nazaj domov, da raje jutri (v soboto 16.6.) zjutraj ob 7.00 pridem, da se ne bi dogajanje zavleklo pozno v noč. Sem se strinjala, saj me je začelo kar črvičiti in malo me je panika, saj si nisem želela sprožati ampak upati na naraven potek... mislila sem, da se mi pa mogoče v tem času samo začne. Zamanj.
16.6. zjutraj ob 7.00 sva prišla v porodnišnico. Takoj so naju napotili v porodno sobo. Dr. ki je prihitel ob sprejemu pa je povedal, da je moj gin. klical in mu razložil, da je plod velik in mu povedal dimenzije, pa da naj bi bila glavica velika 38 cm... no, v glavnem da bi naredili kar CR, ker se izgleda glavica ne more spustiti. Me je skoraj kap, ker na to pa sploh nisem bila pripravljena. Prosila sem, da bi želela vseeno poskusiti po naravni poti in da ne bi želela CR. Potem sem rekla, da sem jedla zajtrk in itak takoj ne morejo narediti CR... pa so rekli, da lahko poskušamo. Partner je počakal ta čas ko sem dobila klistir in so me obrili. Takoj sem dobila umetne popadke (ob 7.20), ki so takoj bili lepo močni in na 3-5 min., do 14.00. V tem času sem se odprla za slab 1 cm, MV se ni skrajšal, tako da sva se s partnerjem po tem odločila za CR. Ker sem imela možnost epiduralne sem jo želela izkoristiti, da bi bila pri porodu prisebna. No, to je tudi splavalo po vodi, saj sem med pripravami na CR, ko so me zvezali na tisto mizo in delali razne neprijetnosti, ki sem jih še čutila skoraj začela jokat. Anastezistka je takrat rekla, da mi bo dala nekaj, da mi malo olajša, ker epiduralna še ni prijela. Takrat sem zaspala. Ko sem se zbudila sem čutila, kako mi en šari po trebuhu in me je fuul bolelo... sem začela govorit da me boli (to se spomnim) naprej pa mi je moj povedal, se nisem spomnila nič. Da mi je dala nekaj, sem nehala jamrati, trajalo je 5 min, ko sem spet začela, da me boli, vse čutim... no, v glavnem potem mi je dala pravo anastezijo in sem zaspala. Njemu pa so rekli, da naj gre ven.
Mož pa je takoj dobil sina in ko so me pripeljali iz operacijske mi ga je tudi pokazal, jaz pa sem rekla joj, kako jel lep in vprašala, če ga lahko dam na jošk. Seveda so se vsi smejali. Ko mi je anastezistka rekla, da vsaj 24 ur ne, ker sem dobila toliko zdravil, da bi slabo vplivalo, sem spustila solzico, saj sem si ful želela dojiti. No, ti trenutki so mi kar nekako zbledeli in seveda sem takoj ko sem malo prišla k sebi želela dojiti otroka. Ta malega so mi pripeljali vsake toliko, tako da to mi je bilo zelo všeč, da sem ga lahko pobožala, pocartala, vstat in ga dvigniti pa zaradi bolečin nisem mogla.
Sedaj ko smo stari 1 teden se nekako trudim dojiti, 20-60ml potegne pri meni, nato dobi dodatek. Ker je tako velik tudi več rabi in po CR je itak problem dobiti mleko, sploh pa če ne pristavljaš prve 24 ur. Trudim se, upam da mi kmalu ne poči, saj je najhuje, da je mali že razvajen na flaško (imam Aventovo in se samo temu lahko zahvalim, da nekaj sesa, saj s kakšno drugo še to ne bi). Je pa tudi to vsak dan malo bolje, danes sem npr. dojila pred vsakim obrokom. Je pa Tine tudi nepotrpežljiv, saj sesa zelo lakomno in ni zadovoljen, če takoj ne teče. Potem bradavico izpljuva ven in živčno joka. user posted image
Ko bom imela malo časa bom prebrala kar ste napisale tačas ko me ni bilo, sedaj moram it, bi pa čestitala vsem ki ste postale mamice in srečno zaželela vam, ki še niste.
Upam, da vas nisem preveč prestrašila, ampak mislim, da je treba povedati tudi slabo kar se lahko zgodi.
|
|
|
|