|
womanpolice -> RE: BODOČE ZASAVKE MAMICE (14.12.2010 11:17:08)
|
Živjo punce
Ja, vi ste pa res full pridne s pisanjem na forumu. Vsa pohvala. Imam kr mal slabo vest, ker se tko poredko oglašam, ampak to ne pomeni, da sem vas pozabila ali da nisem več z vami :-D Nimam izgovora - edini izgovor, ki ga imam, da sem zadnje čase kot čigumi (beri "utrujena"), pa ne vem zakaj. Ne vem kje je tista energija za katero pravijo, da jo imajo nosečnice. Ali ste vi tud tko kronično utrujene? Jst bi kr se crkljala na kavču ob gledanju televizije. Res produktivno ni kaj... Danes je tak lep sonček, ampak je takšen mraz, da se mi niti ven ne da stopiti iz hiše - za pretepst sem :-)
Naša tamala je prava akrobatka - zadnji teden je aktivna skoraj po celi dan. Ves čas "skače" noter, dela "prevale" (je tak "čuden" občutek, ko imam občutek, kot da bi z ritko drsela po celotni širini mojega trebuha, ko se obrne :-) )
Vzhajamo še vedno :-) Tako v trebuh, kot tudi v rit, noge, boke, itd. .... Ampak bomo že to dol spravili. Samo, da smo končnoooooooo prišli do našega čudeža. Tko mi je prijetno, ko jo čutim v sebi in me vedno znova spomni, da naj že začnem verjeti, da nam je končno uspelo. Veste, včasih še sedaj ne dojamem, da je v 5. poskusu umetne končno uspelo. Še sedaj moram pogledati trebuh ali slišati utrip srčka, da verjamem, da je res. Je tko nesamoumevno, je tko posebno, je tko... Ne najdem besed, res. Če želite, pojdite malo pogledat na forum Ringaraja/upamo skupaj/november/december IVF/ICSI 2010 in berite malo "poste" punc, ki hodijo na umetno oploditev. Človek si res težko predstavlja, dokler ni sam v tem. Če bi mi kdo pred leti in leti rekel, da se bom tudi sama znašla na umetni oploditvi, mu verjetno ne bi verjela, saj vsak zase misli, da se to njemu ne more zgoditi. Tudi ko so mi potem, ko sem zvedela, da bo potrebno na umetno oploditev, govorili kako je to tako fizično kot tudi psihično naporno in kako je to naporno za pare, sem to "prelahko" jemala. Zakaj? Zato, ker sem si predstavljala, da je to tko, kot vidiš na televiziji v kakšnem filmu, ko je govora o tem in samo pokaže kako se je ženska enkrat ali dvakrat pičila s hormoni, gre na oploditev in že je noseča... Ma ja... Malo morgen.... Niti slučajno ni tako. Nikoli v življenju ne bom pozabila nenehnih razočaranj po oploditvah, ko se mi je pojavila krvavitev. In ko je mal krvavitve, še vedno upaš in upaš, da je bila le vgnezditvena... potem pa ko se ulije in spoznaš, da je vsega upanja ponovno konec, te stre... In spet moraš zbrati moči za nov postopek, za novo terapijo, za novo upanje, itd. In že sedaj me je strah naslednjega postopka, saj vem, da me spet vse to čaka. Samo upam, da ne bo treba ponovno petkrat skozi to.
Uf, sem se izpovedala... ampak to sem čutila, da "moram" napisati...
Želim vam lep dan.
|
|
|
|