|
Anonimen -> RE: Ločeno življenje-v zakonu (12.9.2010 9:37:55)
|
Otroci v zvezi, ki sem jo omenila, so bili bolj srecni v taki druzini, kot ce bi starsa zivela skupaj. Ja, ziveli so malo tu, malo tam, vcasih so bili vsi skupaj, vcasih so bili pa sami doma po nekaj dni (ko so bili ze vecji). Na splosno je pa tako, da otroci dobro cutijo, ali se imajo satrsi radi ali ne. Pomisli, koliko je druzin, kjer starsa, ceprav pod eno streho, zivita en mimo drugega, ali pa 'lajata' en na drugega od zivcnosti in nenehnega prilagajanja. Tukaj so se vsaj vsi zmeraj dobro razumeli (tudi zato, ker ce je kdo rabil mir, se je lahko umaknil na svoje). Ker so bili starsi s taki zivljenjem zadovoljni, se je to preneslo tudi na otroke.
In jaz tudi ne razumem tvojih argumentov, zakaj je pa taka situacija, s katero se vsi strinjajo in kjer nihce ni prizadet, tako zelo napacna.
Zato, ker je družba določila, oziroma vsaj večina v tej družbi, da je družbeno sprejemljiva oblika skupnega življenja drugačna.
In, če se človek odloči, da bo živel drugače od družbeno potrjenega, je s strani te iste standard postavljajoče družbe, označen kot egoističen in otročji.
Čeprav - svet bi bil mnogo lepši, če bi več ljudi živelo egoistično in otročje. Za vse bi bilo poskrbljeno in veliko veselja bi bilo na tem planetu [img]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/img]. Tako pa se ljudje, namesto da bi se brigali zase, začnejo preveč brigati za druge (uauuu, altruizem, dajmo malo ploskaT) in jim postavljati pravilne standarde. Le zakaj, mogoče zato, ker jih sebi ne znajo in ne zmorejo?
In ob tem ta isti ljudje spregledajo, da etiketa, s katero želijo negativno označiti druge, označuje zgolj in samo njih same.
|
|
|
|