|
biga -> RE: česa bi bilo v vrtcih lahko več... (30.8.2010 21:07:31)
|
Naša izkušnja z vrtcem je doslej zelo pozitivna, saj je bil sin 2 leti v družinskem varstvu (to sicer sodi pod glavni vrtec), skupaj je bilo 6 otrok, vzgojiteljica pa kot njihova mama. Jih je crkljala, objemala, tolažila, jim pomagala pri lulanju in kakanju, se je zavzela za to, da so pri kosilu jedli, čeprav jim ni šlo, skratka, moj sin jo ima rad, in to največ pove. Povabil jo je na kavico, zdaj ko ni več pri njej, in čakamo, da pride. Obe leti je za otroke zelo lepo uredila tudi spominski album s slikami in posvetilom, letos celo s sliko v okvirju, ko skupaj stojijo pred hišo. Zdaj sin začenja v drugi skupini, kjer je 19 otrok, in kot prvo je sprememba že ta, da se zjutraj in popoldne vsi otroci zberejo v skupnem prostoru (tudi iz drugih skupin), vmes so pa v svoji igralnici. menjajo se tudi vzgojiteljice. Zdaj sta 2, delujeta v redu, upam, da bo sinu lepo. Zavedam pa se, da bo moral biti še samostojnejši, saj je toliko več otrok. Pričakujem pomoč pri oblačenju po lulanju in brisanju ritke. Kar sem pa pogrešala, ko je šel poleti v ta vrtec, je bil kakšen objem vzgojiteljice, saj sem videla, da je šel sin prestrašen naprej in bi mu bilo lažje, če bi si ga posadila v krilo. Nenazadnje ni poznal otrok ali vzgojiteljice. V zadnjem mesecu sicer opažam, da si sin trga nohtke iz prstov na rokah in nogah, česar prej ni počel. Pravi, da to počne tudi v vrtcu. To mi kaže na neko stisko, upam pa, da gre le za razvado, ki bo kmalu minila. Lahko pa, da ga kaj muči ali se ni navadil na nov vrtec. Pričakujem, da bo vse v redu. Aha, pa še tole: od vzgojiteljic pričakujem, da bodo dosledno skrbele za to, da bodo bolne otroke zavrnile. Vidim namreč, da so nekateri vse prej kot zdravi, a v vrtcu.
|
|
|
|