|
powerwoman -> Ne bi smela, res ne (23.8.2010 2:10:32)
|
Se opravičujem, ker pišem to tu, toda moram, res moram. Lahko prezrete ta post, obsodb ne rabim, ker mislim, da se dovolj sama obsojam. Nimam več razloga za živeti. Venda moram napisati to zgodbico. Ker me res duši, kakor sem jaz nekoga drugega,.....
GOODBYE MY ANGEL
Prišli so dnevi. Utrujena sem. Slabo mi je. Le kaj mi je. Ljubim svojega fanta. Obožujem ga. Ljubila sva se. Spomnim se, ko sva se strastno ljubila in bila eno, da sem si zaželela, da bi trajalo večno.
Upanje in strah. Le kaj mi je. Nekam čudno se obnašam. Hmmmm pomislim. Ojoj, strah, veselje, sreča, ljubezen, strah, vse to me je spreletelo. Kaj pa le, če sem,.... Kaj pa le??? SREČA, STRAH, LJUBEZEN, STRAH, VESELJE, STRAH, ŽALOST, STRAH. Ali sem noseča ali nisem se sprašujem? Kupiš mi test, jaz ga v strahu naredim. Tako si želim, da bi bila, kajti najina noč, najina ljubezen je obrodila sadove. Nato pa kot strela z jasnega, kaj pa če........ strah in žalost me prepolovita. Naredim test. Sekunde, ki jih čakam so dolge celo večnost. Tako si želim, ampak se bojim. Ne, bodi samo ena črtica, ne dve. Ena se je pokazala, upam, da sem, želim si, da sem, vendar trenutek resnice vse zbriše. NEEEEEEEEEE, ne sme priti še ena črtica. Ostani pri tej. Sekunde tečejo, jaz se bojim. Zaenkrat je še ni. Odleglo mi je, in preplavil strašanski občutek praznine. Zakaj ne?
Sekunde minevajo, strah se stopnjuje. Črtica prva je, druge ni. Sreča in žalost. Srečna sem ker te ni, in žalostna ker te ni. Le kdo bi me razmel. Pogledam še enkrat, vsa mešanih občutkov ko jo le vidim. Ni le črtica, si točno to, kar si želim. Veselje, strah, sreča, žalost, veselje, strah. Joj, le kaj zdaj. Nisem imela poguma, povedati tvojemu očetu. Vem kaj si, to kar si želim. Vendar so me preplavile misljoni misli. Kaj pa, če me bo sovražu? Kaj pa, če me bo zaradi tega pustu? Vem, da ne bo vesel, ko mu povem novico. Vsa mešanih občutkov primem telefon v roke. Kot bi prijela obsodbo tvojo. Pokličem osebo, ki ji najbolj zaupam. Povem novico. Razočaranje sledi. Obsodba, kako se je lahko tako zgodilo, da zdaj ni primeren čas za tebe. Da vem, kaj je najbolje narediti. Da te ne bo. Jaz na drugi strani pa jokam in jokam. Tako se te želim, a se bojim. Kako in kaj? Kje in zakaj? Želim si te iz celega srca. Imam pa strah. Nisem dovolj močna, da bi se jim uprla. Oprosti moj angelček.
Tvoj očka zve resnico. Strah in žalost. Ni več veselja med nama. Ne želi se te. Mene krivi. Meni pa srce poka po šivih. Imela bi te. Res bi te. Ker vem, da te ljubim, čeprav te še ni. Želim si te. Toda vest drugih me je premagala. Tudi jaz sem si delno želela, ker ni pravi čas. Res ni pravi čas. Toda vseeno, bi prebrdoili, karkoli že je. Prideva k doktorju, ta naju pregleda. Pove koliko si star/a, kako si velik/a. Napiše na list papirja tvojo smrtno obsodbo, ki sem jo jaz izrekla. Ne želim si imeti tega otroka. To je bilo dovolj. Srce pa mi poka po šivih. Grem ven, polna žalosti, solze mi tečejo po ličkih. Ubila bom angelčka, ki ni nič kriv. Moram, ker drugače ne morem živeti. Nisem dovolj močna, da se uprem vsem okoli mene. Grem na tvojo zadnjo pot. Dobim tabletko. Spijem jo. Dobim navodila, da se vrnem čez par dni.
Srce mi poka. Ubijam te. Tako se te želim. Tako se te želim. Solze tečejo mi. Srce mi poka, življenje ustavilo se je mi. Drugim ni nič mar. Le da opravila bi. Srce me boli. Slišim misli drugih. Obsodba, če obdržala bi te. Joj angelček moj. Tako rada te imam. Ne želim si te zgubiti. Vsi okoli mene so hladni. Kot da to ni nič takega. Seveda da za njih ni, ker te moram jaz ubiti.
Pridemo nazaj, v belo mrzlo sobo. Pregledajo me. Opa, vidim, da malo zrastel/la si. Srce mi poskoči. To je trenutek slabosti. Zakaj se le veselim, če na smrtno obsodbo sem te dala. Čutim te. Eno sva. Res sva eno. Teh par sekund sva bila povezana/ni. Rečeš mi, av mami to boli. To je tabletka, ki odpravila te bo. Še vedno si živ /a. Nebi smel bit. Čakam v mrzli sobi, da minejo mim. Moraš iti iz mene ven. Ne želim si te, si mislim. Srce pa me boli. Srce joka, imam krvave oči. Kri, kri, kri. Odhajaš ljubezen moja mala. Žal mi je. Zelo mi je žal. Pravijo, da te več ni. Toda jaz čutim te. Vem da si. Nevem kako, vendar vem da si. Pridem domov, vse hladno je okol. Nihče se ne zmeni. HALO, UBILA SEM. UBILA SEM ČLOVEKA. UBILA SEM SVOJO LJUBEZEN. UBILA SEM S E B E. Nihče se ne zmeni za to. Lajf goes on pravijo. Jaz pa jokam. Delam se pogumno, toda v sebi umiram. Umiram, ker obsodila sem te na smrtno obsodbo.
Čutim te. Vem da čutim te. Čeprav krvavim. Grem na urgenco. Tebe videti ni. Ne več tako lepo, kot prej. Toda še vedno si. Nisi se prepustil/a usodi. Oklepaš se za zadnjo bilkico. Želim si te. Res močno želim. Toda zvem. GOSPA, TUDI ČE BI GA ŽELELI IMETI, GA NE MORETE. BI BILO PREVEČ OKVAR. kajjjjjjjjjjjjjjjjjj. se vprašam. vseeno se te želim. res se te želim. ti si tisto, kar človek čaka miljon dni. ti si moja sreča in ljubezen. angelček moj. žal mi je. žal mi je, ker sem ti storila toliko hudega. boli me. res me boli.
le zakaj nisem dovolj močna oseba. zakaj sem pustila, da drugi vplivajo na to. ljubim te, vedi angelček moj, ljubim te. solze mi tečejo, vriskala bi. tako me boli. ljubim te, edina moja sreča. rada te imam. oprosti mi. oprosti mi za dejanje, ki sem ga storila. dejanje, ki je tebe stalo življenja. in naposled odšel si, odšel si angelček moj. srce me boli, duša me boli, vsa razpadam, ker te ni. drugi živijo dalje, v meni te ni. tako se te želim.
solze mi tečejo. jokam non stop. zakaj nisem močna. zakaj , zakaj. duša mi razpada. nimam smisla več. nikoli več ne bo isto. nikoli več. ti edini si moj angelček. ti si mi vse. oprosti mi, res oprosti mi. nisem vredna oseba življenja, le trpljenja.
GOODBYE MY LITTLE ANGEL, YOUR MUMMY LOVES YOU. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/9nebesa.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/angel.gif[/image]
Žal mi je. Obžalujem vsako sekundo svojega odločanja. Nisem dovolj močna, res nisem. Se opravičujem temu postu, ampak mislim, da si moj angelček zasluži biti tu, čeprav mu je mama morilka.
|
|
|
|