 |
RE: zgodaj brez pleničke - izkušnje, nasveti
19.8.2010 8:54:19
|
|
|
|
ronja
|
valči, seveda to ni za vsak življenjski stil! Jaz sem imela srečo, da sem si to lahko privoščila - vse si gotovo ne morete! Jaz, ko sem bila na porodniški, sem bila cel ljubi dan z otrokom - ves čas sem ju nosila okoli po rokah, v slingu, ali sta se dojili (precejšen delež časa ) ali sta ležali v ležalniku zraven mene, ko sem kaj delala. Nemogoče bi bilo, da ne bi videla, če sem opazovala. Moji punci se kot dojenčka tudi nista bogvekaj sami zamotili: Ronja sploh nič (to mislim res nula), lejla pa čisto mičkeno, ampak tu govorimo v minutah . Tako da sem itak morala bit poleg.
Če moraš ti zraven kmetijo rihtat, ali imaš dedca, ki hoče met kosilo fix&fertig, ko se prikaže na vratih, ali se ravno seliš ali ne živiš na svojem, kjer si to lahko dovoliš in te za vsakič kdo sekira, kaj vendar mučiš bogega otroka, da ne lula v plenico, kakor vsi "normalni otroci",... potem je to praktično neizvedljivo. Kvečjemu je izvedljivo, da ga daš vsake toliko na kahlo, glih toliko, da ve, da obstajajo še druge možnosti, ne samo lulanje v plenico - baje da že to pomaga.
naja, kar javi se, ko boš rabila.
Jaz sem obakrat lubija vprašala, kaj pa on pravi: prvič sicer ne takoj potem, ko sem se odločila, da probam, ker je bila ura 3:30 ponoči, pa ga nisem hotela budit , ampak naslednji dan sem mu pa povedala za to zadevo in je bil zelo skeptičen, ampak kot vedno pripravljen sprejet, če bi ratalo: "A res? Kje si pa to prebrala? A misliš? Hm, ne vem... ja, probi, ne, valjda da probi, če se ti da! Men se ne bi " nekak v tem smislu je potekal pogovor. NO, sem probala, je bil čist navdušen, kako je hitro ratalo in valjda se je hotel še on vključit - čisto tako, brez prisile.
Pri drugi nama je bilo obema nekak logično, da bova to delala, on si še ni predstavljal pri tako mali (saj tudi jaz na začetku nisem vedela, kako bo šlo), pa je spet videl, da v bistvu ni neka znanost (ki jo ima sicer rad ) in jo je začel potem še on dajat. Skratka: je veliko lažje, če imaš podporo doma - ali pa da vsaj niso vsi ful proti. ker na to se pripravi, da te bojo gledali ko eno čudo iz marsa.
Zato pa pišem o tem, da bi ljudje ugotovili, da to ni neko mučenje otroka, da večini otrok to paše (če starši ne zganjajo cirkusa, če se pač zgodi kaka lužica)! da bi tiste, ki imajo možnost in si želijo to delat, ne dobile preveč polen pod noge. Ker je to res fajn stvar, kadar lepo laufa. Je ena posebna vez z otrokom, podobno kot dojenje. Ne vem, mogoče tista zavest, da ga poznaš, veš za njegove potrebe: veš, če je lačen, žejen, če mu je vroče, ga zabe, če ga lulat,... In mu lahko tudi odgovoriš in on te razume, da veš... Ne vem, težko je opisat z besedami, je pa zelo fajn občutek - za oba: mamo in otroka.
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Sori men je pa to mim, jaz ko to počnem, ne rabim nobenga zraven 
