ronja
|
Delavcem lahko tudi kupiš hrano, ni treba, da je vse handmade, saj oni tega navadno ne cenijo toliko kot če jim prineseš kake ornk nasitne zadeve, zelenjave tako navadno ne marajo preveč. Če pa že kuhaš, naredi pasulj, pa klobase, pa tako. Kruh kupi. Začni si že zdaj sestavljat jedilnike, kaj boš skuhala in kaj rabiš za kako jed in koliko - da boš imela vse splanirano in boš potem samo listek vzela v trgovino, nabavila naenkrat vse potrebno in ne bo potem še skakanja za raznimi sestavinami in tuhtanja, kaj naj pa zdaj... Vsekakor nabavi sling - tako lahko kuhaš z otrokom zraven, on je ves zadovoljen, da gleda, ti pa imaš obe roki prosti za delo. Te pa razumem, ker sta tudi mojidve zelo zelo nespeči in kot dojenčici nista kaj dosti spali, Ronja celo samo v rokah ali slingu. Brez njega bi gagnila. Ampak gre počasi na boljše, otroci dobijo nek ritem, včsasih tudi malo dlje začnejo spat,... Sem pa še vedno neprespana, kar je logično, ker v 3 letih še nisem prespala cele noči . Sčasoma se tudi naučimo boljše organizirat: vidim pri sebi: zdaj naredim v krajšem času vse - tudi v službi naredim v polovičnem času toliko kot sem prej v polnem delovnem času z veliko nadur... Enostavno imaš večjo motivacijo, da do ure končaš in zato bolj misliš, da imaš vedno plan b, da si vse pripraviš nekako vmes, sproti, medtem, ko kaj drugega delaš... Medtem, ko se tuširaš, v glavi sestavljaš jedilnik, recimo, hehe. Pa odloži dete, zamoti naj se sam Zara, eni otroci se ne zamotijo sami - vsaj ne kot dojenčki. saj počasi se vsi navadijo, moji sta zdaj včasih prava angelčka, ampak kot dojenčici pa ju nisem mogla kaj dosti odlagat... Meni je zelo všeč tisti pregovor, ki pravi, da takrat, ko si rečeš, da ne moreš več, si ravno na pol poti tega, kar v resnici zmoreš. Na žalost ga jaz včasih preveč dobesedno jemljem in se potem mal zrušim od časa do časa. ampak se potem spet sestavim, (I get knocked down- but I get up again - you can never keep me down!) hehe.
|