slovenka
|
Naša zdaj 2 letna pupa je bila srednje pridna pri spanju, noč je prespala pri 10 mesecih, potem je bilo en čas lepo, nekje pri 21 mesecih pa se je kar naenkrat vse porušilo, nekak je pristala par noči v najini postelji - najprej ker je bila bolna, potem še 2 dni in potem ni hotela več nazaj (v sosednji prostor v kinderpet kot prejšnje mesece). Par noči nama jo je uspelo dati zvečer v kinderpet, a se je potem zbudila in se na ves glas sredi noči drla in se pomirila šele v najini postelji. NAjprej je to bilo ob 4h, nato ob 1.30, nato ob 11h. Potem ni več niti zvečer hotela v kinderpet. Je pa takšna, da samo rogovili pri nama in tudi 2 uri ne spi. V glavnem po moje zato, ker smo se sicer čez dan na postleji igrali in je verjetno mislila, da se bomo tudi ponoči. Metala se je sem in tja, rinila prste povsod, ugibala, kateri del telesa od naju drži... tako dokler ni mož šel spat na kavč in je dobila svojo polovico postelje. V službi sem jamrala, številni sodelavci so mi rekli, da tudi njihovi (večji od naše) otroci spijo pri njih, tudi taki, ki so že začeli najstniška leta. Ker pač ko se enkrat navadijo, je nemogoče odvaditi. Z možem sva se tega zelo bala, sploh ker sem bila že 8 mes noseča z drugim in sigurno bi potem tudi ta želel spati z ostalimi člani družine, oz. z mano, mož pa na kavču. Nekaj časa je bila res kriza, dokler nisem tudi jaz podprla moža, da naju pupa res izsiljuje in morava vrniti red. In sva jo prvi večer pustila jokati in je jokala 45 minut, v bistvu se je drla, vmes je imela fore, da je vrgla dudo na tla in se drla "duda, duda", da bi jo prišla midva pobrat (ampak sva vedela, da ima vsaj še dve v kinderpetu), jaz sem šla iz hiše, da je nisem slišala... in je zaspala. Drug večer se je drla 5 minut, tretji večer par sekund, v roku tedna dni mi je sama pohala "noči noč mami". In je še zmeraj v redu. V glavnem, strinjam se s predhodnico, enkrat je dovolj in je treba poskrbeti tudi za sebe. In bolje prej kot čez nekaj let... pravila določajo starši, ne otroci, oni ne razumejo, da mi hodimo tudi v službo, da ne moremo nespanja nadoknaditi dopoldne in popoldne itd. Pa nisem za kakšno strogo vzgojo, daleč od tega, samo tole z nespanjem res razumem, kako hudo zna biti.
Aja, Petea, jaz ne spim z možem, ker bi me bilo strah spati sami, a tebe je strah? 
_____________________________
Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
) 
). 
Hm, jaz tudi ne vem, kaj bi mi, če bi takrat, ko smo izvajali ukrepe, imeli že ta malega fantka in kaj bo, če bo tudi on čez par mesecev imel podobne fore... 
. 
