|
Klemcy -> RE: Septembrke 2010 - 3.del (14.9.2010 15:51:21)
|
Heeeeeej!
Najprej vsem novo pečenim mamicam iskrene čestitke za njihove bubice [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Mi smo včeraj prišli domov in smo presrečni. Le včasih me popade panika, da ne bom zmogla, ali da kaj narobe delam, saj res nisem imela nobene prakse. No danes je že bila patronažna pri nas in jo lahko vprašam vse kar me muči. Počutim se ok, le joški me bolijo ko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], saj kar lije iz njih, mala pa tolko ne spije.
No in še moja porodna zgodba:
Zjutraj ob pol9 sem imela 8. seanso akupunkture in odločili smo se, da me napika v hrbtenico, da vidimo, če bomo sprožli kakšne popadke, saj sem bila že čez rok in tut lep datum se mi je zdel. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] jaz po pravici v to nisem verjela in sem pač čakala, kar bo pa bo. In glej ga zlomka... pol ure po stimuliranju me je začelo fajn špikat. V eni uri sem imela 11 takih krčev. Torej na 5 minut. Še vedno nisem verjela in sem mislila, da bodo popadki izginili, takoj, ko se bom dvignila iz tiste postelje in šla domov. Pa sem se spet zmotila. Postali so še pogostejši, na 3 minute. Doma sem hitro vse počistla, oprala in obesila perilo, skuhala kosilo-polnjene bučke in krompir... Ob 13. uri je prišel moj domov in mu končno povem, da se je začelo. Kosila do konca nisva mogla pojest, saj sem dihala pri mizi kot pes [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. In sva šla...
Do P imava 5 minut, tako da ni blo panike. Bila sem odprta 2 cm, zato smo šli kar na mizo.
V porodno sobo pokuka babica, ki sva jo poznala, saj je mama najinega prijatelja. Pove nama, da čez 1 uro ob 15h zaključuje smeno, ampak če želiva, bo ostala z nama in nama pomagala spraviti na svet našo Aljo. Bila sva presrečna! Kako fajn je imeti pri porodu osebo, ki jo poznaš, ker veš, da se bo zate potrudila po najboljših močeh. Najprej smo moje telo nafilali z antibiotikom za Streptokok in potem sem bila končno pomirjena. Popadki so postali tako pogosti, da vmes med njimi ni bilo nobene pavze več, ampak so bili kar v eno, en veeeeliiiik popadek, brez kraja in konca. Takoj smo poklicali našo sorodnico anesteziologinjo, ki me je zjutraj stimulirala na A, da je pridrvela kakor hitro je lahko. Ko mi je nastavla EA, sem bila odprta že 5cm in bolečina je bila neznosna. Moj pravi, da sem se že začela izgubljati in so mislili, da bom vsak čas padla v nezavest. Tudi dihati več nisem mogla. EA končno prime in vidim nebesa. Kar naenkrat smo se začeli smejat, hecali, slikali, bilo je suuuupeeer! Mislila sem da je to to in da bolečine do konca ne bo več.. pa sem se uštela. Ko sem se odprla do konca, se je vsa tista bolečina pred EA vrnila oz. bila je še večja. Res si nisem mislila, da porod lahko tako zelo boli. In smo začeli potiskat. Tudi babica mi je s potiskanjem na trebuh veliko pomagala, da bi bilo vsega čimprej konec, čeprav me še danes bolijo rebra in imam zato plave odtise po trebuhu. Kar naenkrat sem čisto zaštekala in na ves glas zakričala, da preprosto ne morem več in naj nekaj naredijo, ker bom umrla. Pa pravi babica : Česa ne moreš več? Vse si že naredila, konec je! In res, zvezda je bila rojena![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Najlepša zvezda na celem planetu, najina Alja.
Prerezali me niso, sem pa dobila 2 notranja šivčka in ker je EA še vedno tolko držala, šivanja nisem čutila, prav tako ne porajanje posteljice. Počutila sem se odlično. Porod je trajal 7 ur. Moj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/love.gif[/image] še kar ne more verjet da sem bila tako močna, zdaj me še bolj spoštuje. Ves čas me je vspodbujal, božal, čeprav mi je na čase šel na živce in sem ga tut nadrla, kaj me tako gleda, ko se mantram in da mi v življenju več ne omeni še kakšnega otroka... zdaj sem mu zelo hvaležna, saj tudi njemu nikakor ni bilo lahko, ko je skupaj z mano trpel to bolečino.
No in včeraj zvečer sem že šla na sprehod s svojim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/kuza.gif[/image], da sem se nadihala zraka, saj je pravi pekel biti 4 dni za štirimi stenami. Šivčki še bolijo, kosti tudi, ker se verjetno premikajo v svojo prvotno lego.
Zdaj pa vprašanje: kaj vas tudi tako zelo bolijo dojke??? Meni jih bo razneslo. Trde so kot kamen, pa si malo izčrpam, pa vseeno hitro nazaj postanejo trde. Tut bradavičke imam že malo razpokane. To je še edina stvar, ki me mori in zaradi katere ne morem uživat dneva z našo lubico, kot bi rada. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Prav bojim se vsakega naslednjega podoja, pa sem si pomagala že z vsemi možnimi sredstvi.
|
|
|
|