pingi
|
Povsem razumem tvojo dilemo.
Lani smo bili v podobni situaciji, z edino razliko, da je sin leto dni mlajši (septembra bo star 3). Mala pa se je rodila 4. septembra.
Vrtec smo dobili, ampak sem se odločila, da ga obdržim doma, ker bi bil po mojem mnenju zanj prevelik šok uvajanje v vrtec in prihod sestrice. Največji argument pa so bile bolezni. Saj je možno, da ne bi bilo nič posebnega, ampak vseeno imam raje doma dva relativno zdrava otroka, kot pa dva bolna.
Pa leto poprej se je čuval pri babicah, tako da bi zanj bila to res velika sprememba.
In zdaj, ko se čez dober teden vračam v službo in gledam preteklo leto, mi ni prav nič žal, da ni šel v vrtec. Imeli smo se super, tamala obožuje ta velikega in obratno, bolna sta bila minimalno (tamala sploh nič) - no, nekje smo staknili rotavirus (ker z ostalimi otroki se vseeno družiš; rojstni dnevi...), pa dva prehlada, to pa je bilo tudi vse.
Zdaj gresta s septembrom oba v vrtec in mene že stiska kaj bo... Pa vem, da je vrtec fajn in da jima ne bo hudega, ampak te blesave bolezni me pa čist napsihirajo 
Je pa tudi res, da sin že zelo pogreša družbo sovrstnikov in tako se že nekaj časa hodimo igrat v vrtec, pa dvakrat na dan na igrišče, pa po naši ulici; skratka, iščemo družbo
Ne vem, kakšna je tvoja hči, ali ji družba veliko pomeni itd., ampak jaz bi vseeno počakala vsaj kakšen mesec preden bi jo dala v vrtec, da se tudi novorojenček okrepi in da vam zalaufa skupno življenje. Če pa ji ni toliko do družbe oz. lahko kompenziraš s kakšnimi igralnimi uricami, igriščem itd., pa bi jo jaz imela kar doma.
Pa srečno in prijetno nosečnost še do konca!
|
Natisni
, in če ga potem naštimaš še tako, da pride domov, ko dojenček spi, da dobi tudi hčerka svojo dozo crkljanja, je že skoraj idealno. Jaz je ne bi dala samo v primeru, da jo moraš logistično pustiti cel dan že od začetka-to bi se mi zdel šok. S postopnim uvajanjem (ki je itak priporočljivo) pa ne vidim težav.
