beba1912
|
Mi smo na začetku sprejemali samo najožje družinske člane na obisk, zaradi tega, da ne bi kdo prinesel kakšne bolezni. Potem smo šle ven, najprej v kengurujčku, nato z vozičkom, v trgovino z avtom, pri sedmih tednih je šla pa prvič v gostilno na praznovanje, čez en teden pa na drugo . Nje to nikoli ni znerviralo, prej utrudilo do te mere, da je bolje spala. Sicer pa mislim, da otroka ne smeš "imeti samo zase", sicer se ne bo navadil drugih ljudi. Sicer pa naj ti povem, da je bil moj fant tudi dvakrat po pol leta na misiji (sicer takrat še nisva imela otroka, je bilo pa vseeno težko) in ni pol toliko kompliciral glede mojega družabnega življenja, še dobesedno silil me je, naj kam grem. Tako da se tvoji partnerki sploh ne čudim, da rada kam gre na kavo, na čvek. Že biti pol leta sam je težko, če pa imaš še dojenčka in se ti vsi dnevi vrtijo okoli njega, verjemi da si želiš odrasle družbe. Mojga sedaj tud cele dneve ni doma, pride zvečer, in sem sama z dojenčkom praktično ves čas in ti povem, da mi sedaj večkrat zapaše kam it kot takrat ko je bil na misiji. Problem tukaj ni v tem, da te skrbi, kaj bo z otrokom, če se bo peljal v lupinici dve minuti dlje kot so rekli v materinski šoli, ampak v tem, da ti očitno res pričakuješ, da bo ona sedela cele dneve doma in te čakala...
|