Anonimen -> RE: Moja srečna zgodba (26.7.2010 9:52:59)
|
Hvala, punce! Uf, pri meni je precej našel, ampak sem pozabla, ker se tako al tako nisem spoznala na izraze, na izvidu so pa tudi strokovni izrazi. Po pravici povedano nisem nikoli zgbila upanja, da bi zanosila, zato sem samo čakala ta poseg in "vedela", da bo potem uspelo, mi je bli popolnoma vseeno, kaj je bilo, samo da potem bo. Kot strokovnjaku sem mu popolnoma zaupala. Vedela sem, da "me bo rešil", tako da sem samo čakala, kdaj bo vsega konec in kdaj bom zagledala +. Mislim, da pregrade res nisem imela, sem imela pa na vsakem jajcevodu nekaj, tudi tumor, skratka, vse zapacano in mi je rekel, da pred op. prp. ni bilo nobene možnosti za zanositev, tako da mi je ta stavek dal vse upanje. Drugače bi bilo, če bi rekel, da je bilo vse ok, da so bile tudi prej možnosti, da ne ve, zakaj nisem zanosila ... v tistem primeru bi mi vse dol padlo, tako pa sem vedela, da zdaj pa mora biti, samo upala sem, da bi bilo čim prej! In potem, ko te ta sreča doleti, si misliš, kaj je bilo vsega tega treba oz. zakaj toliko časa čakanja in upanja in skrbi, ko pa bi bilo že 1. mesec jasno, če bi me on pregledal. Ampak ne, potrebno je najmanj leto rednih sp. odnosov (da ne govorim, kako smo lovili prave dni itn., ki jih je težko loviti, če nimaš rednih M), pa klomifen, pa čakanje v lj ... Ampak tako je, nimamo kaj. Vse je za nekaj dobro. Je pa res, da sem takrat, ko je ratalo, vse odmislila - v smislu, da če prej ni ratalo, tudi zdaj takoj ne bo in sem dokaj pozno naredila test - ravno zaradi toliko razočaranj prej! Tako da ... ne obupajte! Ja, dr. Vogler je res super, čeprav gre vse kot po tekočem traku - ampak tako je pri vseh, ne le pri njemu. Kot obupana ženska vsaka prčakuje malo tolažbe ali kaj, ampak oni se nimajo časa s tem ukvarjat ... 1, 2, 3 in si že zunaj. Ko sem prišla 1. iz UZ, sem si rekla, da če ga zdajle srečam, ga verjetno nebi prepoznala, ker si ga nisem mela časa niti ogledati, pa sem že bila zunaj :) Ampak saj je ok, ogromno je takih primerov in nimajo časa ... vsem pa je cilj, da na koncu zagledamo +, a ne?
|
|
|
|