roberta -> odnosi po mamini smrti (24.7.2005 18:02:06)
|
nisem brala vsega od prej.... pa upam, da ne bom prevec ponavljala! jaz gledam na to tako: gotovo je težko izgubiti ljubljeno osebo, še posebno če ti je blizu kot ti je bila očitno tvoja mama. gotovo je bil to velik udarec tudi za očeta. ampak če se je oče pobral in zaživel dalje, to ni nič slabega. vsaj ne, v kolikor ne zlorablja spomina na mamo, ne zanika njenega pomena v vašem življenju (tudi sedanjem) in dokler se je tudi on spominja s spoštovanjem v srcu. Če si je pa zdaj našel nekoga, ki ga razume, mu je v oporo in mu daje vsakodnevno radost, pa mi je edino razumno, da se temu privilegiju ne bi odpovedal zaradi otrok, ki mislijo, da bo spomin na mamo zaradi tega kaj manjši ali kaj jaz vem. Spomini ostanejo! Pa če se kasneje zamenja še neskončno veliko dogodkov in se zvrsti veliko ljudi v našem življenju, ki nekako vplivajo na nas. Zato samo še enkrat: pravico ima do svojega življenja, ustvarjanja svoje sreče... in če je to z drugo žensko, potem naj tako bo. To je njegovo življenje. Bodite raje veseli zanj, pa bo lažje njemu, vam in tudi spominom na mamo... Roberta
|
|
|
|