Naj poudarim, da sta naša dva zelo navezana en na drugega in že ko je odšel ta večji na tridnevne počitnice z vrtcem, je bilo mlajšemu zelo hudo, komaj ga je čakal. Se pa tudi strinjam, da je včasih dobro, da sta malo narazen......ma ne vem.......

Ker ko sem ji rekla, da če vzame samo enega midva z možem nimava nič od tega, je rekla, da moram gledati kaj je boljše za otroka. Halo, od kar sta na svetu gledam, da jima je najlepše kar je mogoče, je tak greh da si želim tri dni za naju z možem.

Sin je bil zelo zadovoljen , ker naju je imel oba zase ( to se še ni zgodilo, ker je pač drugorojeni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] )midva pa sva se ob njem tudi neverjetno spočila, saj nekaj dni ni bilo prepirčkov, dretja in tožarjenja pri hiši. Lahko bi rekla, da sva takrat z mojim na kratko poskusila kako je, če bi imeli edinčka...oba sva si bila edina da sva prav naredila, ker sva naštimala dva...mogoče bo kdaj volja še za tretjega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Sedaj me zanima vaše mnenje kako bi vi reagirali na to. Vsekakor vem, da je fino, če sta vsake toliko časa tudi bratca narazen, ampak to so praktično edini trije dnevi v letu, ko si z možem lahko vzameva nekaj časa zase.....sva zato sebična? Ker ko sem ji rekla, da če vzame samo enega midva z možem nimava nič od tega, je rekla, da moram gledati kaj je boljše za otroka. Halo, od kar sta na svetu gledam, da jima je najlepše kar je mogoče, je tak greh da si želim tri dni za naju z možem.

Sem preveč občutljiva ali kaj? To me namreč ful mori in ne vem kako naj sedaj rešim zadevo. Mož je na moji strani, pa vendar me vse to gloda............

Hvala za branje in za mnenja.