|
ronja -> RE: Januarčki in januarčice 2009 II.del (10.1.2011 11:29:57)
|
khurde, piši kaj, kako vam gre, ko boš mela čas. Če prav vidim, se stvari normalizirajo in grejo na boljše? (bolezni ne štejem, to je pač nujno zlo, če maš malčke)
mima, moj odg. te ne bo ravno potolažil: jaz sem zanosila s 54 kilami in sem rodila prvič z 62-63 kilami, drugič pa s 64-65 kilami, torej za nekje 10 - 12 kil; obakrat sem iz p. prišla z 58 kilami (2. sem bila namreč precej bolj zatečena, sploh v noge, tako je bilo 2 kili samo vode, po porodu sem ful lulala). POtem je v nekaj mesecih prišlo nazaj na normalo, brez kakršnegakoli odpovedovanja, nekje pri 6ih mesecih sem bila na isti teži oz. pod njo (sem imela obakrat potem problem, da se nisem mogla zredit in sem bila presuha in se me je vsak drek od bolezni prijel). Po moje je bil pri meni ključ v dojenju in sprehodih, ker pri hrani res nisem nič pazila, saj sem se po porodu vsaj tako nažirala kot med nosečnostjo, ker sem bila še bolj lačna od dojenja... Res pa je, da nisem nek fen ocvrtih jedi in mesa in imam zelo rada sadje in zelenjavo. Ampak sladkarije pa obožujem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Upam, da če bom še kdaj noseča (čeprav mi kar slabo rata, če pomislim na svoje nosečnosti), da bo to ostalo enako. Jaz se v nosečnosti (sploh prvi) nisem mogla kaj dosti zredit, ker sem non stop bruhala - čeprav sem se tudi takrat, ko sem bruhala po 5x na dan, ampak v nedolged ipak ne gre... Pa pri Lejli sem imela en mesec dieto brez sladkarij (napaka v meritvi, sama kriva, sem se ponoči pred merjenjem sladkorja v krvi nažrla nugata;) in takrat sem celo shujšala pol kile - v 7. mesecu, ko se sicer največ zrediš... Jaz brez sladkarij takoj shujšam. Samo to je grozno - bit brez sladkarij, samo za otroke to človek (človek jaz mislim)zdrži...
krtexx, wellcome to the club - imam podobne probleme, samo da je Lejla trenutno kar bolna - ima 38°C, kaj ji je ne vem - verjetno viroza. Kašlja ne, smrka ne, samo boga je in vročino ima. Pikic nima (razsajajo norice v vrtcu), zdravnice ne dobim...
O imenih pa ne razmišljam, se morava najprej odločit, če sploh bi še enega - pri nama ni tako, da bi rekla: bo, kar bo, ker potem je lahko že 1. mesec... (vsaj tako je bilo do zdaj...) Bi mela še kakega, po drugi strani pa je tako fajn, ko že lahko kam gremo, pa če bomo drugo leto že izven teh bolezni, da bom lahko normalno delala, pa še en kup takih praktičnih zadev (recimo ne veš, koliko potem, ko so v šoli pridejo vsi krožki in športi in glasbene... rada bi te stvari nudila otrokom, no, ne da majo vsi vse, samo da si vsak lahko zbere 1 ali 2 stvari po svojem okusu - z nekimi omejitvami, seveda, smučanja ne bojo trenirale, ker ju ne bom vozila vsak dan v Kranjsko goro;)... Pa ne vem, koliko se bom potem lahko ukvarjala z njimi, če jih bi bilo več, itd... Tako da zadnje čase ful razmišljam o tem... Se mi zdi, da se je za 1 in 2. otroka veliko lažje odločit in tudi kdaj. Kako pa ve razmišljate o več otrocih? Če bi se zgodil, bi ga bila oba vesela, ampak noben ne upa kar rečt: če bo pa bo, ker je to pri nama tako zelo... hitro... (no, do zdaj je bilo).
|
|
|
|