|
ronja -> RE: Januarčki in januarčice 2009 II.del (24.12.2010 5:01:12)
|
ronja, niia, a tole sta mislili?
Jap, to ja.
Mi smo bili včeraj pri tašči in tastu na dedku Mrazu. Danes popoldne smo mislili it pa k moji mami, samo še ne vem, kako bo z Lejlo. Včeraj smo bili namreč pri zdravnici in je rekla, da se zadaj spodaj v pljučih sliši začetek pljučnice in ji je dala sumamed[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. Ronja je ok, ima čista pljučka. Tako da bomo še videli... Sicer sta obe ful boljše, Lejla je včeraj samo spala in danes je prvi dan, da obe spita v svojih posteljah in to še vedno, pa je že 4:45!
Tako da niso glih najbolj veseli prazniki... Pa še tašča je spet nekam čudno reagirala ali kako naj se izrazim, da bo "politično korektno"... Pridemo, lubi je šel še neki v avto iskat, tast z njim, tašča vzame Ronjo v roke (itak[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), jo sezuje in sleče, jaz potem Lejlo, pol pa sta bili onidve že fertig, ko sem si jaz še sebi morala čevlje odvezat in je Lejla stala tam zraven pač (itak) in ji ona reče, da naj gre gor po stopnicah, (da bo lahko ona gor Ronjo nesla). Ok, ne bi bilo nič takega, če se ne bi ravnokar menili, da ima Lejla pljučnico, Ronja je pa čisto zdrava! Pa ni, da ne bi razumela ali da pač ne bi bila pozorna, pa ne bi do nje prišlo (itak je sama vprašala, ker smo prišli direkt od zdravnika), ker je še spraševala: "A Lejla pa kr pljučnico?"
In ona bo nesla tastarejšo, zdravo (ki gre komot in zelo rada sama) po stopnicah, tamalo bolano, zmatrano, s pljučnico, bo pa nagonla, da naj sama gre[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. In tisti revček je začel potem plezat gor, ker je pač Lejli taka pridna punca (Ronja tudi, da ne bo pomote, samo Ronji ni treba). Itak, da sem jo ustavila, da jo bom že jaz nesla, samo da se sezujem (in seveda sem potem jo). Potem naj ji pa zaupam bolane otroke v varstvo???[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Ja, pajade! Ni šans, preko mene mrtve! (no, saj potem ko sem lubiju povedala ta incident oz. kaj me je prizadelo, tudi preko njega mrtvog). Mu je bilo ful hudo, meni pa tudi, čeprav mi je bilo ful lažje, da se mu ne zdi to neka brezvezna prčkarija, ampak da me razume. Luv him!
Tako da od zdaj naprej sploh ne mislim več gledat, a se je kaj spremenilo ali ne, ker mi je čisto vseeno: tudi če rata super 1A, meni je dovolj. bo videla otroke, jasno, tako kot do zdaj, vsaj 1x na teden, ampak bomo lepo mi zraven (pač en od naju ali pa tast) in ni šans, da ju dam bolani tja, pa grem v službo. Itak ne bi nič naredila, ker bi se skoz sekirala. Nisem tip, ki bi lahko odmislil, če je kaj narobe, nikoli nisem bila, zato pa moram stvari rešit, sicer se non stop sekiram. Če sem doma, sicer ne naredim bogvekaj, vendar pa gotovo več, kot če bi šla v službo in se sekirala.
No, to sem morala dat ven iz sebe, medtem ko se mi ravno kandirane pomaranče hladijo v sirupu.
|
|
|
|