Imamo 10 mesečno punčko,ki je že od vsega začetka kar precej zahteven otrok,v smislu,da te hoče 100% zase,da jo je potrebno ves čas animirati in zabavati,drugače je takoj jok.
Drugače imamo od prvega dneva rutino,vsak večer isti procesi,tako,da vsaj z nočnim spanjem kakšnih večjih težav ni.
Me pa dobesedno izčrpava vožnja z vozičkom.V vozičku zdrži nekje pol ure,pa še to samo pod pogojem,da ji ves čas nekaj podajam,da se zamoti, pa igrače, pa ključe, pa vodo za piti, pa kaj za prigriznit, skratka ves čas nekaj. Kakšen daljši sprehod je utopija,ves čas se pritožuje,godrnja,stoka in potem že kriči in joka. Ne prideš nikamor.

Enako je bilo pri naši punci. Vedno je iskala pozornost, sama ni zdržala 2 minuti. V vozičku se je vozila samo dokler je spala (pa še to sem jo najprej morala uspavati v naročju), pa mogoče še malo, potem sem jo zopet morala nositi. Dokler mi ni nekega dne prikipelo. Bila je zima, oblečeni sva bili kot medveda in je nisem mogla nesti. Enostavno sem jo dala v voziček. Kljub joku sem vztrajala, čeprav se mi je zraven trgalo srce in so me ljudje debelo gledali. Obrestovalo se pa je. Od takrat naprej sva na sprehodih samo še uživali in tudi sama je zaspala v vozičku. Brez protestiranja.

Kar se pa tiče animacij in zabave, jo je pa tudi počasi minilo, ko je začela puzati in kasneje hoditi. Pač se je sama začela zabavati, raziskovati okolico in ni več potrebovala nekoga zraven.

(odgovor članu yenny)