|
Pikicapokica6 -> Popolnoma prekiniti stike s primarno družino ali kaj?? (6.7.2010 0:39:58)
|
Po zelo dolgem času pišem na tej temi in sploh tukaj na forumu. Cel vikend sem namreč popolnoma v šoku, zdi se mi, da se mi film izpred 15. in 10. let vrti pred očmi. Po izjavi moje mame danes pa sem čisto na tleh. Za kaj gre? V četrtek prejšnji teden je k meni prišla na počitnice moja mlajša sestrica, ki bo stara 15 let. Že nekaj časa se nisva vidle, živimo namreč kar nekaj kilometrov proč. Že ko sem jo peljala k nam domov, je celo pot jokala, da trpi, da ji je hudo, da jo mami ves čas zafrkava, kako je grda, da je ****, lajdra, da ji ničesar ne verjame, da se tudi brata spravljata na njo na pobudo mamice, da je kriva za vsako slabo počutje mame, za vse, kar se slabega naredi, da je sestra čarovnica, ki jo je treba samo zapret itd itd. Sestra je popolnoma nesamozavestna, o sebi ima zelo slabo mnenje, ves čas zardeva in je nasplošno popolnoma nesamostojna. To je bil zame pravi šok. 10 let sem prebolevala popolnoma enak odnos mame do mene, hodila sem celo k psihologu, saj sem bila čisto nesocialno bitje, ravno tako nesamozavestna, vsi so hodili po meni.....Potem sem to nekako prebolela, začasno prekinila stike z družino, stvari so se nekako uredile, zdaj pa so se vsi občutki vrnili. Sekiram se in hudo mi je za mojo sestro, ker vem, kako se mami psihično izživlja nad njo. Vidim, da jo uničuje, bojim se, da si bo kaj naredila. Sestra je v obdobju pubertete in potrebuje kakšen pogovor in spodbudno besedo, dobiva pa samo batine, psovke in kritike. Ne vem, kaj naj naredim. Danes sem bila tako besna, da sem skoraj preklela svojo mamo, pa sem se zadnji trenutek ugriznila v jezik in ostala tiho, da ne bi sestra zaradi mene še bolj trpela. Peljali smo jo namreč nazaj domov, spet je celo pot jokala in prosila, če bi lahko še malo ostala. Nekako sem jo potolažila, dovolila sem ji, da je oblekla mojo oblekico, ki je vsaj za moje prekrasna in sega do kolen. Ob prihodu k mojim domov pa je takoj bila deležna psovke, da v teh cunjah izgleda kot lajdra, tako kot jaz, in da ne bo pustila, da se pokvari še ena hčerka, če že taprvo ni mogla zrihtat. Mislila sem, da bom padla dol. V pričo mojih otrok in mojega moža je rekla,da je lajdra in da jaz izgledam kot lajdra. Mož je ponorel, jaz sem jokala, sestra je jokala. Naj poudarim, da je sestra zelo mehkega in dobrega srca in fanta nobenega še pogledati ne sme, kaj šele, da bi koga imela. Zapirajo jo v kletko kot so mene včasih.....Spomini so se vrnili, hudo mi je, ker bi ji rada pomagala, pa se bojim, da se bodo z mojim vmešavanjem razmere zanjo le še poslabšale. Kaj naj naredim? Tako sem besna.....Najraje bi čisto prekinila stike, saj imam že ves čas same težave z mojo mami, mož je jezen name vsakič, ko gremo k nam na obisk, saj ve, koliko sem pretrpela zaradi nje in vseh ostalih. Rada bi začela končno živeti le za mojo družino, pa enostavno ne morem dopustit tega, da kdo uničuje sestro tako kot mene. Ne morem mirno spati. Za našo mamo sta bila samo sinova vedno nekaj vredna, midve s sestro pa popolnoma nič. Mislila sem, da se je kaj spremenilo, pa sem zdaj z grozo spoznala, da je nasmejan obraz bil vedno le farsa in da se doma dogaja pravi pekel za mojo sestro. Psihično jo zlorabljajo tako kot so mene in počutim se odgovorno.
|
|
|
|