|
womanpolice -> RE: Ambulanta MB - 2. del (4.7.2011 12:12:02)
|
Beba75 - upam, da bo vse v redu z obema. Držim pesti!!!
Miklarom... kako si mi ti? Pri enem postu sem brala, da te čakajo preiskave. Kakšne pa?
Mi smo danes stari 3 mesece in ta mesec je bil čudovit. Full je pridna. Spimo od 19ih do 5ih ali 6ih, še vedno se lepo dojimo (mi je cca. 2 tedna nazaj mal primanjkovalo mleka, pa sem jo na 1 uro pristavljala in je zdaj spet dovolj mleka), začela je čebljat, smeji se že od konc maja, zdaj se je že začela obračat na bok. Res so neverjetni ti dogodki. Nikoli si nisem mislila kakšni občutki te preplavijo, ko vidiš svojega otroka, ko se prvič nasmeji, ko prvič kaj čeblja, itd.... Res upam, da vse kmalu to doživite. Ene pač prej to doživijo, ene pa pozneje. Jst sm bila med pozneje... Gremo pa 15.9. že na razgovor za nov postopek in srčno upava, da tokrat uspe prej kot je v prvo. Mislim, da je v drugič (ko že enega imaš doma) manj psihično naporno. In tak ko je pisala Beba... Psiha ima dosti vloge. Vem, da je težko odmislit, ko si v postopku in težko je biti ne živčen, itd. Ampak jst sm videla v vseh postopkih sem bila psihično obremenjena, ko pa sva šla lani po edinega zamrznjenčka, ki sva ga kdajkoli imela, sva bila čist tko... nisva se obremenjevala, ker nisva pričakovala uspeha, saj sva vedela kakšna je statistika zamrznjenčkov in kakšna svežih zarodkov. In sva mislila, da če s svežimi ni uspelo, zakaj bi z zamrznjenim. Pa se je izkazalo, da so zamrznjeni pravi borci... In 4.8. sem končno ugledala tisti magični plusek, katerega še danes, ko imam najino štručko v rokah, še čist ne dojamem. Še vedno jo gledam in se sprašujem "ali je to res mogoče? Je to res najin otrok?" Ko spi, se pogosto usedem na posteljo ob njeno in jo gledam kako spi, preverim, če še diha :-D (še vedno to počnem :-) ), in jo občudujem...
Res vsaki izmed vas privoščim, da bo to izkusila, ker so občutki res neverjetni...
Lp.
p.s. še ktera na razgovor septembra?
|
|
|
|