IZVIRNO SPOROČILO: mateja_goljev

UZ  pregled, kjer potrdijo da se MV odpira in potrdijo možnost cerklaže, poslikajo skozi mojo vagino, da bodo prof. Tomaževiču pokazali če si upa narediti cerklažo, on potrdi da ja, ampak oni čakajo.... povejo kakšne so moje možnosti, kakšne so lahko posledice, se sprijazniš in čakaš da bo postopek izpeljan, ter da me bojo obravnavali kljub temu da sem bila v postopku IVF v Mb, da mi ne zamerijo ker sem prekinila postopke v LJ in se odločila za MB; haloo!??? kje smo?!!! ampak nič, čakaš čakaš in po 2 dneh ti povejo da si že 4 cm odprt in je prepozno za poseg ker je bil mali že z nogicami v kanalu, takorekoč že zunaj. Ker ne zveš kako in kaj, te vržejo malo živci in popi... pa ti dajo tableto za spanje in pomiritev, ti pa še vedno čakaš da povejo kako in kaj. Sestra ki mi je že na urgenci rekla da kaj hodm za vsako reč mi na oddelku reče, da ležim lahko tudi doma, da itak nisem daleč in če bi blo kar koli narobe bom že prišla nazaj. Ko sm zdravniku povedala to, je reku da me ne da domov, ker bi s tem reskiral mene, zato tableta in spanje....

Drugi dan sem bila drug človek spočita in nasmejana ter polna optimizma.... Dan je bil brez zapletov razen občasnih krčev in bolečin. Mož in moja sestra ki sta prišla na obisk sta rekla da me je zvijal kot porodni krči... Ponoči v nedeljo pa se je začelo, ko me je tiščalo na wc, sem šla in hotela lulat, ker ni šlo sem pritisnila in je nekaj počilo, kot pritisk, takrat sem videla da je odtekla voda, zvonec na wc ni delal, tako da sem se sprehodila do sobe in poklicala sestro, ki je rekla da naj grem spat, da ni nič... nato me je ob treh spet zbudil občutek da me lulat, ko pridem na stranišče spet nisem mogla in pritisnem, takrat pa zaslišim pok v školjki in občutim da mi nekaj visi iz nožnice, hočem poklicati sestro pa zvonec ne dela, kličem na ves glas, me sliši cimra in pritisne zvonec.... prideta dbve sestri mi pomagata, prerežeta popokovino me poležeta na posteljo in data inekcijo in pokličeta zdravnico. Mene odpeljejo nazaj v sobo, kjer mi zdravnica naredi UZ, vendar sestro sprašuje kaj naprej, haloo!!?? Ker zdravnice ni bilo več na spregled, mi sestra pomaga - res je bila prijazna to morm rečt, da grem na wc, okoli 7:30 zjutraj kjer sem iztisnila posteljico. Po pregledu druge zdravnice je bila punčka še ok, in so dali 5% šanse da ostane. Vsi so se čudl ker nisem imela nobenih krčev, malega sem dobesedno rodila ne da bi mogla kaj trpeti. Zato pa je bil ponedeljek toliko bolj boleč....

Zjutraj naredijo UZ kjer vidijo da mala nima več plodovnice tako da je edino kar lahko naredijo umetni popadki, mala je še brcala in srček je še bil. 9:50 mi dajo inekcijo in porod se začne, to kar v bolniški sobi pred vsemi ostalimi bolnicami. Takoj po inekciji, me je začelo oblivat, driska, nisem mogla stat, ne sedet....ne ležat, na wc sm skor padla skupaj, sestre so mi pomagale v sobo, mi stale ob strani, vem da niso mogle narest nič drugega, so me spodbujale da bo, jokale z menoj in po 20 minutah rodila punčko, ki pa glede na tedne ni imela možnosti.... Takoj ko so pospravili otroka in posteljico so me pokrili, prekrižali noge in pustili ležati, ni minilo 5 minut ko so mi prinesli listek papirja za pogrebni zavod Žale, za podpis; čez par minut prihiti sestra nazaj če vem zakaj se gre, pogledam piltek saj sem skoraj pozabila da sem kaj podpisala, in vprašam če je too za upepelitev in to, pa reče ja in to je bilo to, nič kako in kaj naprej....

Ko je čez par urc prišel mož, me pride iskat sestra da grem na UZ, kjer se odločijo da grem nujno na abrazijo po hitrem postopku povem možu, da lahko gre nekam počakat in naj se vrne čez 2 uri. Po posegu mi rečejo da lahko grem zvečer domov, vendar sm jih prosila da naj me pustijo vsaj čez noč da naberem novih moči....

Dan odhoda si bom zapomnila po besedah zdravnika, da se opravičujejo, da je na žalost prišlo do tega in da verjetno so ga polomili ker so toliko časa odlašali s cerklažo.......

Po vsem tem doživetju naj si vsak misle svoje.....

IZVIRNO SPOROČILO: mateja_goljev

UZ  pregled, kjer potrdijo da se MV odpira in potrdijo možnost cerklaže, poslikajo skozi mojo vagino, da bodo prof. Tomaževiču pokazali če si upa narediti cerklažo, on potrdi da ja, ampak oni čakajo.... povejo kakšne so moje možnosti, kakšne so lahko posledice, se sprijazniš in čakaš da bo postopek izpeljan, ter da me bojo obravnavali kljub temu da sem bila v postopku IVF v Mb, da mi ne zamerijo ker sem prekinila postopke v LJ in se odločila za MB; haloo!??? kje smo?!!! ampak nič, čakaš čakaš in po 2 dneh ti povejo da si že 4 cm odprt in je prepozno za poseg ker je bil mali že z nogicami v kanalu, takorekoč že zunaj. Ker ne zveš kako in kaj, te vržejo malo živci in popi... pa ti dajo tableto za spanje in pomiritev, ti pa še vedno čakaš da povejo kako in kaj. Sestra ki mi je že na urgenci rekla da kaj hodm za vsako reč mi na oddelku reče, da ležim lahko tudi doma, da itak nisem daleč in če bi blo kar koli narobe bom že prišla nazaj. Ko sm zdravniku povedala to, je reku da me ne da domov, ker bi s tem reskiral mene, zato tableta in spanje....

Drugi dan sem bila drug človek spočita in nasmejana ter polna optimizma.... Dan je bil brez zapletov razen občasnih krčev in bolečin. Mož in moja sestra ki sta prišla na obisk sta rekla da me je zvijal kot porodni krči... Ponoči v nedeljo pa se je začelo, ko me je tiščalo na wc, sem šla in hotela lulat, ker ni šlo sem pritisnila in je nekaj počilo, kot pritisk, takrat sem videla da je odtekla voda, zvonec na wc ni delal, tako da sem se sprehodila do sobe in poklicala sestro, ki je rekla da naj grem spat, da ni nič... nato me je ob treh spet zbudil občutek da me lulat, ko pridem na stranišče spet nisem mogla in pritisnem, takrat pa zaslišim pok v školjki in občutim da mi nekaj visi iz nožnice, hočem poklicati sestro pa zvonec ne dela, kličem na ves glas, me sliši cimra in pritisne zvonec.... prideta dbve sestri mi pomagata, prerežeta popokovino me poležeta na posteljo in data inekcijo in pokličeta zdravnico. Mene odpeljejo nazaj v sobo, kjer mi zdravnica naredi UZ, vendar sestro sprašuje kaj naprej, haloo!!?? Ker zdravnice ni bilo več na spregled, mi sestra pomaga - res je bila prijazna to morm rečt, da grem na wc, okoli 7:30 zjutraj kjer sem iztisnila posteljico. Po pregledu druge zdravnice je bila punčka še ok, in so dali 5% šanse da ostane. Vsi so se čudl ker nisem imela nobenih krčev, malega sem dobesedno rodila ne da bi mogla kaj trpeti. Zato pa je bil ponedeljek toliko bolj boleč....

Zjutraj naredijo UZ kjer vidijo da mala nima več plodovnice tako da je edino kar lahko naredijo umetni popadki, mala je še brcala in srček je še bil. 9:50 mi dajo inekcijo in porod se začne, to kar v bolniški sobi pred vsemi ostalimi bolnicami. Takoj po inekciji, me je začelo oblivat, driska, nisem mogla stat, ne sedet....ne ležat, na wc sm skor padla skupaj, sestre so mi pomagale v sobo, mi stale ob strani, vem da niso mogle narest nič drugega, so me spodbujale da bo, jokale z menoj in po 20 minutah rodila punčko, ki pa glede na tedne ni imela možnosti.... Takoj ko so pospravili otroka in posteljico so me pokrili, prekrižali noge in pustili ležati, ni minilo 5 minut ko so mi prinesli listek papirja za pogrebni zavod Žale, za podpis; čez par minut prihiti sestra nazaj če vem zakaj se gre, pogledam piltek saj sem skoraj pozabila da sem kaj podpisala, in vprašam če je too za upepelitev in to, pa reče ja in to je bilo to, nič kako in kaj naprej....

Ko je čez par urc prišel mož, me pride iskat sestra da grem na UZ, kjer se odločijo da grem nujno na abrazijo po hitrem postopku povem možu, da lahko gre nekam počakat in naj se vrne čez 2 uri. Po posegu mi rečejo da lahko grem zvečer domov, vendar sm jih prosila da naj me pustijo vsaj čez noč da naberem novih moči....

Dan odhoda si bom zapomnila po besedah zdravnika, da se opravičujejo, da je na žalost prišlo do tega in da verjetno so ga polomili ker so toliko časa odlašali s cerklažo.......

Po vsem tem doživetju naj si vsak misle svoje.....