IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Pa jaz se ne morem kaj dosti pritoževat. Seveda v nekaterih stvareh ne pridemo skup, ampak to je zato, ker tam midva nisva dovolj dosledna. Kjer pa sva midva odločena, da tako bo in pika, je pa kar red. Je pa malo stvari, kjer hočeva met 100% vedno točno tako in nič drugače. Kjer so pogajanja, pač proba, jasno, saj ni neumna

Meni je še najbolj utrujajoče to, da NON STOP LAPA! Ampak tega ji pa res ne morem prepovedat! Saj je dobro, da se pogovarja, sprašuje, ima monologe in je prav, da je vesela in to pokaže - čeprav je naporno za ušesa .

Meni se zdijo najbolj naporni tam med 1 letom in 18 meseci, ko jim ne moreš še dobro argumentirano razložit (oz. jim seveda razložiš, samo zaleže pa glih za pol minute, pol pa vse pozabijo...) in ko še ne znajo povedat in posledično za vse, kar je narobe, začnejo tulit. So pa že precej samostojni in že mariskaj lahko - in seveda soluškani, ampak naporni takrat, ker lahko naredijo že veliko štalo - predvsem sebi... Ko začnejo govorit, se mi zdi, da je lažje (ko res govorijo, ne sam tistih par besed - da znajo povedat, kako se počutijo, pa zakaj, ker potem se da vse zmenit z njimi, to je meni zelo všeč pri 3 letnikih. Pa da razumejo posledice in tudi to, da včasih rabiš pol minute, da se skuliraš...).