Anonimen
|
No tule se pa moram oglasit
Naj povem, da tudi mene na trenutke muči podobno, kot začetnico tele teme. Vedno sem bila prava Twiggy - torej bolj drobne in majhne postave. No v določenem obdobju življenja, kar malce preveč suha (sicer povsem nenačrtovano). Pred nosečnostjo sem imela 53 kg, kar je za mojo postavo ravno prav (po raznoraznih izračunih telesne mase in ne vem česa še vse ). Ob porodu sem jih imela okroglih 75 kg. S porodom sem jih izgubila cca 9 kg in potem še nekaj kilc. Potem pa se je ustavlo. in ni šlo pod 60 kg. Ampak sem bila seveda kriva sama.
Nekega dne pa sem se odločila, da želim nekaj narest v smeri, da pridobim nazaj postavo, kot sem jo imela pred porodom. Ampak poleg postave mi je bilo tokrat zelo pomembno, da si naberem tudi kondicijo, moč, al kakorkoli se že temu reče. In tako sem sklenila, da bom v roku pol leta skušala izgubit cca. 8 kg in preoblikovat telo. cilja še nisem dosegla, pa so mimo komaj 3 mesci. Manjkata pa le še dva kg. Ampak verjele ali ne. Jaz se spravim v vse svoje stare cote in sem polna energije.
In kako mi je uspelo. Vse je v glavi. Najprej si je treba dopovedat, da razne diete, pač ne pripeljejo daleč, ker se jih ne mormo držat celo življenje. Kajti najslajši sadež, je zagotovo prepovedan sadež . Treba je veliko pit nesladkane tekočine (voda, čaj), ta ponavadi zapolni tisto "lakoto", ki to sploh ni. Potem imeti več obrokov (tri glavne in dve malci). In seveda. Treba je začet migat (  ). In to zadnje meni ogromno pomeni. Jaz telovadim zgodaj zjutraj. Pa naj bo to pred službo, ob vikendih, na dopustu,... in v tem sem začela uživati. Lahko bi rekla, da sem postala celo malce odvisna. Kar morm it migat zjutraj. Takrat imam čas le zase (otrok in mož še spita) in lahko bi rekli, da imam tisti meditacijski mir, ki ga tako zelo potrebujem, ko je potem cel dan direndaj okoli mene. In kako sem po vsej tej telovadbi polna energije. Kar pokam od nje. Zato, vsem, ki bi rade naredile nekaj zase, toplo svetujem, da nehate z raznimi dietami, si v glavi postavite realne cilje in potem vztrajate in predvsem uživate na poti do cilja.
Pa še to. Občudujem vse, ki ste se sprijaznile s svojo postavo po porodu. Jaz se žal nisem mogla. Pa mi moj mož ni nič sitnaru, da sem debela in ne vem kaj. Ampak, ko sem se pogledala v ogledalo, enostavno nisem bila jaz. Zato razumem tiste, ki si po porodu niste bile tako najbolj všeč. Zdaj pa, pa čeprav še nimam, po kilah, svoje stare postave, se mi zdi da sem prav super, telo je dobilo obliko. In prav to slednje, vsaj meni se tako zdi, je bistvo pri hujšanju.
P.S.: Pa da ne bo pomote. Še vedno si privoščim svoje razvade (čokolada, pa kakšen čips, pa cmoki,...) Zdele se recimo bašem s pečeno hrenovko, belim kruhom in Pepsijem. Ampak naj povem, da je teh razvad seveda veliko manj, so v manjših količinah, pa še ne ostajajo toliko v telesu, ker pač migam
Torej ne pozabit: "KJER JE VOLJA, JE TUDI MOČ!"
A ja. Otročke pa le imejte. Ker postava pride, pa mine, pa spet, z voljo, lahko pride,... Otroci pa so bogastvo, ki je neprecenljivo in večno! Žal pa ni dano vsem, ki si ga želijo!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
