|
julij10 -> RE: Julijke 2010 - 2.del (3.8.2010 11:25:12)
|
Pozdravček vsem. Zdaj se lahko pa še jaz pohvalim in ponosno povem, da smo 27.7.2010 dobili sinčka Tevža- 3650, 52 cm.
Bila sva bolj dolgo v bolnici, ker ni pridobival na teži, ker je bil rumen. Porod so mi sprožili, ker sem imela premalo plodovnice, tako da sem 26.7. dobila tabletko za mehčanje mat. vratu, potem pa bi mi naj naslednji dan 27.7. ob 5ih zjutraj dali umetne popadke. No, okrog pol štirih me je začelo zvijat, tak da sem ob 4ih že bila v porodni. Ko me je babica pregledala je rekla, da je vse še zelo visoko in da sem odprta za en prst. Sem bla kr žalostna, ko sem si mislila kak se bo to vleklo. Imela sem svoje popadke na 2 minuti, ki pa so bli prešibki, so trajali premalo časa skup, zato mi je ob 5ih dala zraven kapalno, pol se je pa začelo na hard.Popadke sem mela na minuto in pol, trajali 45 sek., tako da je blo malo časa za počitek. Ker sem se odločila za epiduralno, je babica rekla, da me bo pregledala, da bo lahko potem poklicala anestezista, zato me je ob pol šestih pregledala in rekla, da je zdaj pa že vse čisto nizko in da ful hitro napreduje, čeprav meni se ni zdelo, glede na to, da sem bila še vedno sam za en prst odprta. No ob 6.15 mi naštimajo epiduralno, vendar mi je ni hotel nastavit na močno, ker sem bila premalo odprta, tak da je rekel, da me pride čez eno uro pregledat. Dal mi je neko minimalno dozo, ki bi naj čez pol ure začela delovat. Meni je ful dol tišalo, zato me babica vpraša, če mi slučajno kaj dol tiši, ko je vidla moje reakcije. Sem rekla da ful in me je zato še enkrat pregledala. Vsa začudena reče: Rodili bomo, 10 cm je odprto. Hitro pokličejo zdravnika, da mi predre mehur, vprašam jih še za Dianatal gel, kdaj ga bomo uporabili in mi rečejo da lahk od treh doz, le eno, ker je že prepozno, tak da so mi še to vstavli, potem pa sem začela pritiskat. Mela 4 popadke, na koncu bila kar zmatrana in Tevž je ob 6.56 pokukal na svet. Rezana nisem bila, čeprav sem jih prosila naj prerežejo, ker ni in ni šlo ven, pa je babica rekla, naj se kr potrudim, tak da sem se pol res fuuul potrudla in bila le mal pretrgana.
Joj, presrečna sem bla. No, potem pa se res prikaže anestezist ob 7.15., da mi bo pojačal dozo, ampak takrat jebil tevž že umit in oblečen.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
Glede na to, da sem sedaj prvič vidla, kakšni so umetni popadki, saj sem prvič rodila s svojimi, moram priznat, da so ti res bolj boleči, je pa prednost to, da gre veliko hitreje. Ko sem prišla na oddelek me je od vsega še najbolj bolel kateter, ki so mi ga vstavili za epiduralno, saj sem mela iglo še celo noč v hrbtu. Ironija.
Skratka, vsem mamicam želim lepo dojenje, jaz sem imela totalno nabite, trde in boleče dojke, ki si jih niti s črpalko nisem mogla zmehčat, zato sem si pri osebni zdravnici zrihtala Syntocinon sprej, ki mi je sprostil žleže. Sem si naskrivaj v bolnici nt špricnila. Sem prosla za ta sprej v bolnici, vendar mi ga niso hoteli predpisat, saj sem bila že odpuščena in sem v bolnici ostala le še zaradi Tevža. Bedarija. Skratka, 3x sem si špricnila v nos in žleze so se sprostile, tak da nama zdaj dojenje lavfa, le mal bolj aktiven še mora bit, pa bo.
Če pa katera še čaka pa ji želim, da bo njen princ/princeska čimprej hotela ven, najbolje je res po naravni poti, čeprav moram priznat, da sem jaz bila kr srečna, ko so mi rekli, da bodo sprožli, ker me je čakanje ubijalo.
Lepo bodite in pa pa*
|
|
|
|