|
Masha_M -> RE: Ljubljanske srake (30.8.2010 21:37:48)
|
Punce, hvala vsem za lepe želje! [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] Moram povedati, da je od danes zjutraj skoraj že vse v redu. Po AB je boleča napetost kmalu minila, tudi rdečica je izginila, vročine naslednji dan nisem imela več. Nihče pa mi ni povedal, da "zamašenost" traja precej dlje kot ti ostali znaki.
Takoj v prvih urah, ko se je začelo in je bilo najhujše (kar se tiče vročine in bolečine), sem si po tuširanju s črpalko brez težav v kratkem času izčrpala 60-70 ml na tej strani. Potem pa vsak dan manj. Kasneje tisti dan po 30ml na 2 uri, kasneje tudi samo po 20ml. In to v pol ure, po obkladkih, s črpalko, z ročno kompresijo itd. Dojka se sicer je malo zmehčala, a je bila še vedno na videz precej večja in znatno trša kot druga. In jasno sem najprej pomislila da sem a) od stresa začela izgubljati mleko in b) da kljub trudu nisem praznila dovolj in se mi bo ponovil že drugi mastitis v nekaj dneh. Danes zjutraj pa se je vse skupaj končno spet odprlo in zdaj lepo teče in hitro kar precej načrpam.
Je bil pa prej problem, ker sem na eni strani dojila, na drugi pa malo načrpala in mu dala po flaši in je bilo vsega skupaj pač precej manj kot prej in je zato bil pogosteje lačen. 3 dni smo torej imeli tempo pol ure previjanje + dojenje, pol ure črpanje, potem je ostala ena ura pavze in jovo na novo. In to seveda tudi ponoči, kar si lahko mislite kakšne je imelo posledice. V tisto uro vmes je bilo treba spraviti uspavanje, hrano, tuš, wc, neskončno pranje flašk in črpalke itd.
Danes zjutraj se mu je prvič zgodila sesalna zmeda, da je na dojki sesal kot na flaši in sem res znorela. Sem si rekla, da če bo zdaj problem še s tem, sem na licu mesta zaključila z dojenjem, a je potem kmalu ok potegnil, potem je pa po čudežu še mleko steklo. Zdaj počakam samo še kak dan ali dva, da se rana do konca zaceli in bomo spet na starem, še vedno napornem, a mnogo bolj znosnem 3-urnem ritmu.
Upam, da bom zdaj počasi nehala jamrat in bom še kaj spodbudnega lahko napisala.
nax: Moram povedati, da vsekakor nisem čisto fanatična glede dojenja. Sem si želela, ampak ne za vsako ceno. Zdaj kaže spet dobro, mali dobiva maaaalo več feelinga v čeljusti in ko se porihta še ranica računam da bomo zmagali.
Aglaia: Jap, tiste punce iz LLLI so odličen vir predvsem kar se tiče težav (zakaj boli, zakaj narobe zagrabi, zdravstvene težave itd.), je pa treba ostalo z rezervo jemat. Njim se res zdi da mora biti mama cela žrtev za otroka in če crkuješ, ker je ves čas na joški, je zanje to okej, ker se pač več crklja. Če noče spat sam je to spet okej, ker ga je strah. Če se hoče ves čas nosit je to okej, ker rabi bližino. Če ranjene dojke bolijo za znoret moraš pač tisti čas stisnit zobe. Skratka, vseeno je, če nimaš časa za jest, srat in zobe umit, važno da si vsako sekundo na razpolago otroku.
Za razliko od njih tudi jaz mislim, da neke meje so in da ni smiselno se do skrajnosti izčrpati in uničiti partnerski odnos zaradi otroka. Seveda smo jim na voljo, jih obožujemo in so naši zakladi, ampak če crknemo tudi oni ne bodo imeli nič od nas.
marjanaj: Jaz tudi upam na čase, ko bo Val jedel na kaj več kot samo na 3 ure. ;)
|
|
|
|