|
S* -> RE: Nosečke po IVF/ICSI 3. del (3.11.2010 18:24:00)
|
Obljuba dela dolg in ker moja princeska pridno spančka, vam opišem še mojo porodno zgodbo.
V petek 15.10 sem šla že pred 8h v Postojno na CTG ki ni pokazal nobenega dogajanja,k ker pa so me spremljali zaradi premajhnega ploda in premalo plodovnice, sem morala čakat še na Uz. Čakala sva kot kakšna norca in ker ni bilo nobenega zdravnika sem šla težit sestram, ampak ni nič pomagalo. Ob 11,30 pa si je DR. Jordanova le vzela čas da naredi UZ. Je bila nekam slabe volje, vse je naredila na hitro in samo zmajala z glavo, da ni več plodovnice, da dete ni nič zraslo in da je skrajni čas da rodim. V isti sapi pa je hitela razlagat da je petek in da grem lahko domov čez vikend in naj pridem v ponedeljek, da mi sprožijo porod. Midva sva se samo spogledala, ja kako naj grem domov, če pa nimam več plodovnice??? Potem me je še pregledala in ker nisem bila še nič odprta, ni bila prav nič vesela, ko sem rekla, da jaz bi pa raje rodila kar takoj in da ne bi čakala do ponedeljka.
Ker sva vstrajala je pristala da grem na oddelek in da mi bo dala svečko, ki sproži porod in da bomo potem videli kako naprej. Očitno pa je DR. dobro preračunala kdaj bo svečka prijela, da slučajno ne rodim ponoči ko bo ona dežurna in tako sva spet čakal kar do 18h, da si je gospa vzela čas in mi prišla dat to svečko.Mojega je poslala domov, češ da se bo začelo dogajat nekje čez 4-6h, potem pa da moram rodit najkasneje v 24h od prejema svečke. To je vse kar nam je povedala in potem jo do jutra nisem več videla.
Po 3h urah mi je sestra naredila CTG in kar sama pokomentirala, da nič ne dogaja in da naj grem spat. Ob 24h mi je naredila še en CTG in me spet poslala spat, ko sem jo vprašala če bo DR. še kaj prišla mimo, se je samo nasmehnila in rekla naj kar lepo počakam na vizito zjutraj.
Ob 1h ponoči so me prebudili popadki, ki so si sledili na 10minut, okrog dveh so bili že na 8 minut in začelo me je kar fajn bolet zato sem pozvonila sestri, ta pa je prišla in me nadrla, da kaj jo budim in da naj lepo spim, dokler popadki ne bodo na 2 min. Tako sem ostala sama, prestrašena in v bolečini. Ker so bile v sobi še 2 nosečki, sem šla hodit po hodniku in sem predihaval popadke med hojo. Okrog 4h sem imela popadke na 4 min in ker sem očitno dihala preveč naglas, je prišla sestra vsa nejevolna, da če pa že tako stokam, da me odpelje do porodne na CTG. Tam so imeli ravno en porod in tako sem na CTGju bila priklopljena kar celo uro. Potem je prišla babica in me pregledala in to tako grobo, da se mi je kri kar vlila. Ker nisem bila nič odprta,me je kljub popadkom poslala nazaj na ooddelek. Tam sem spet prosila, da pokličejo DR. Jordanovo in spet sem dobila odgovor naj počakam na vizito, ki pa bo komej okrog 10h ker je pač sobota. Meni je bilo slabo od bolečin in še bolj od straha, ker mi nobeden ni nič povedal in sem bila tam vsa sama in prestrašena. Okrog 7h sem poklicala moža, ki je kar ponorel in rekel da pride takoj v P in naj grem takoj k sestri in naj zatežim da me kdo pregleda.
Ko sem vstala iz postelje in poklicala sestro se mi je tako kri vlila in to je končno bil zadosten razlog da je šla zbudit zdravnico. Ta mi je naredila še en Uz in me pregledala, ker sem bila odprta samo 1cm, mi je rekla naj grem v porodno, da mi bojo po vsej verjetnost kar carski naredili, ker se pač ne odpiram in ker se dete noče spustiti v porodni kanal.
Potem sem bila spet 1h na CTgju, vmes je hvala bogu prišel tudi moj mož, brez katerega najbrž ne bi zmogla vsega tega. Potem je sledil klistir in okrog 9h sem končno prišla v porodno, s popadki na 3 minute in odprta 1cm. Babica ki je bila z mano je bila mrtvo hladna, niti predstavila se nam ni. Priklopila me je na CTG mi dala infuzijo in to je bilo to. Okrog 10h je prišel drugi DR. in ko sem mu povedala da naj bi imela CR se je samo posmejal in mi rekel, ja mi bomo kar naravno rodili. Nato me je pregledal in začel nekaj nalagat, da CTG ne kaže tako močnih popadkov kot jaz stočem in da mi zaenkrat ne bodo dali epiduralne, ker se ne odpiram. Čez 1h me je prišel spet pogledat in spet mu ni bilo všeč moje stokanje, zato je z roko v meni čakal na moj popadek, da on vidi če me v resnici tako boli [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. Vmes je komentiral, da očitno me pa res boli, ampak da sem ozka, pa da je dete še visoko. Jaz sem spet prosila za CR, pa je rekel da mi bo najprej mehur predru in da bom dobila epiduralno, potem pa se bo odločil kako naprej. Ko mi je predru mehur je videl, je bila plodovnica že zelena ampak kljub temu, da je videl da se je otrok očitno že pokakal ga to ni prepričalo da mora ukrepat. Naju pa je seveda grabila panika, ker sva že marsikaj slišala kako nevarno je, če se otrok pokaka že pred rojstvom. Popadki so potem šibali na 2min in boleli ko sam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. Potem je prišla anesteziologinja in mi dala epiduralno. Moram rečt da je bila ona edina svetla točka mojega poroda, saj je bila zelo prijazna in je preživela z nama več časa kot babica in DR. skupaj. Tako so bolečine po več kot 10h malo prenehale, meni pa se je vseeno mešalo od skrbi. Ampak moj DR. ni bil nič zaskrbljen, je rekel da gre še na kosilo in da če se do takrat ne bom nič odprla, da bo pa razmislil o CR.
Ob 13,30 je prišel nazaj, me pregledal in ugotovil, da vse skupaj nič ne napreduje in ko je na CTGju videl, da otroku zelo pade utrip med popadki, se je končno odločil da gremo na carski. Potem je vse sledilo zelo hitro, ker sem že imela epiduralno sem šla kar v operacijsko in v akcijo. Anesteziska je bila ves čas ob meni in mi govorila kaj mi bodo delali in kaj bom čutila, prav tako je bil z menoj moj mož. Potem naj bi otroka končno vzeli ven, so vsi skočili k mojem trebuhu in mojega moža so na hitro poslali ven. Jaz sem se tako prestrašila, da sem začela kričati in ker me niso morali pomiriti so mi dali še lokalno narkozo iz katere sem se zbudila malo po 15h ko mi je moj dragi povedal da imava majceno punčko, s katero bo po vseh zapletih vseeno vse o.k. Sicer mi je povedal vse kaj se je zgodilo, vendar sem bila preveč omotičena da bi vse registrirala. Na intenzivni sem ležala skoraj 24h in čeprav je bil dežuren isti DR, ki mi je delal CR, se mu ni zdelo vredno, da bi prišel do mene in mi povedal kaj se je dogajalo in zakaj. Še dobro, da je bila ob meni anestezistka, da je šla v teh urah večkrat pogledat mojo punčko in mi poročala kako je z njo.
Šele drugi dan je do mene prišel pediater in mi razložil da je mala popila plodovnico in da kar nekaj časa ni zajokal, ker je bila zaspana zaradi moje narkoze. Na srečo pa so bila pljuča čista in je punčka samo iz preventive dobivala antibjotike in infuzijo.
Kaj je moj dragi prestajal pred operacijsko, ko je čakal da zasliši jok najinega tako težko pričakovanega otroka pa raje ne bi niti komentirala.
In to je to. Ni ravno prijetna zgodba in vem,da bi se lahko drugače končala. Po slabih 3 tednih sem skoraj že vse pozabila, sploh ko vzamem v naročje najino princesko. Za vedno pa mi bo ostalo vprašanje, zakaj se naši zdravniki igrajo bogove in postavijo na kocko življenje še nerojenega otroka???
|
|
|
|