problemi s taščo (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


palčica 2 -> problemi s taščo (18.7.2005 18:53:42)

Sicer ne maram opravljanja, vendar sem povsem obupana. Živim v hiši fantovih staršev. Živiva v zgornjem nadstropju, kuhinjo imamo zaenkrat še v souporabi spodaj. S fantom sva skupaj osem let in imava 2-mesečno hčerkico. Sama še nimam dohodkov (sem ravno končala študij, ko sem bila noseča), fant je zaposlen doma. S fantovim očetom se še vredu razumem, nad njegovo mamo pa sem povsem obupala. Že odkar sva skupaj, sem imela občutek, da me ne mara, ker sem ji "speljala" sinka edinka. Ženska pride po službi domov in pričakuje, da se ji bomo posvečali, da ne bo tako osamljena. Nikamor ne hodi, nima posebnih prijateljic, z avtom se ne pelje rada sama itd. Kar naprej je slabe volje. Ne spominjam se, da bi mi kdaj odkar se poznava, podarila res iskren nasmeh. Ker fant in njegov oče cele dneve delata, je vedno pričakovala, da bom jaz kam šla z njo ali pa preprosto prišla k njej dol in se z njo pogovarjala, meni pa je to vedno bila muka, ker je enostavno preveč drugaćna od mene: vidi le slabe stvari in je prepričana, da bo kmalu umrla, čeprav ni z njo nič narobe. Edino rešitev vidi v svoji vnukinji in zato pričakuje, da ji jo bom jaz vsak dan nosila dol, da jo bo lahko ona peljala na sprehod, jo pazila, pa čeprav je stara šele dva meseca. Prihajala je tudi k meni gor in ji ni pasalo, če je hčerka slučajno spala, ali če sem jo dojila, ker je potem ni mogla vzet v roke. od začetka je pri dojenju stala celo zraven in ker mala pogosto papa, je celo pametovala, da nimam dovolj mleka, meni pa kar teče. ko sem začela devati ad3 kapljice, je pametovala, da bo mala imela krče in se je ponujala, da jo bo nosila po rokah, če bo treba tudi sredi noči. ko so mi ti obiski in nasveti začeli presedati in sem ji nekega dne rekla, da raje vidim, da tamale ne vzame na roke, ker se je ravno prebujala, jo je ona vseeno vzela, nekaj časa držala, odložila in nato šla nazaj dol. nakar me kliče moj fant, ki ga takrat ni bilo doma, da ga je klicala mama, ki mu je rekla, da hčerka že cel dan ni previta, da slabo skrbim zanjo, vtikala se je celo v to, kako perem cote-da ne ločujem najinih in hčerkinih, ker se potem razbarvajo. ko je prišel fant domov, je med njima zavrelo, vendar čez dva dni je že spet jemala tamalo v roke, kot da ni bilo nič narobe, meni pa jo je bilo muka gledat po tistem, kar mi je naredila in se nisem z njo pogovarjala. in potem je zavrelo še med mano in taščo, ki mi je povedala, da me že 7 let ne mara, ker je takrat enkrat slišala, kako sem njenemu sinku govorila, da imam občutek, da me njegova mama ne mara. trdi tudi, da se je njen sin v odnosu do nje spremenil za 100% odkar ima mene, mi očitala, da v življenju nisem naredila drugega kot šole in to, da sem rodila, ona pa da je toliko pretrpela, da ne more biti dobre volje. Kar se pa vnukinje tiče, je dejala, da je pričakovala, da bo z njo lahko preživljala več časa in da je jaz pri tem ne bom grdo gledala. Vendar jaz ne morem pomagati: stisne me v želodcu, ko vidim, da ima mojo hčerko v naročju in ji kaj prigovarja, ker imam občutek kot da si jo hoče prilastiti. Ko jo ima v naročju moj tast, s
tem nimam problemom, čeprav z njim skupaj preživimo več časa in tudi zna biti siten, vendar z njim vedno zgladim konflikte na lep način. Kljub temu postaja življenje zame vedno bolj neznosno, ker tašča vsem govori čez mene, da kako se jaz do nje obnašam, da ji ne dajem otroka in podobno. v prepiru sem ji tudi rekla, da želim imeti mir pred njo, da me moti, če me gleda pri dojenju in da lahko pričakuje, da bo imela kaj več od vnukinje, ko bo ta večja oz. ko bomo rabili varstvo. vse to je zelo zamerila in ko sem ji predlagala, da bi zgladili najin odnos, ki že dolgo pred nosečnostjo ni bil po njeni volji, ni bila pripravljena sprejemati kompromisov. sedaj se izogibava druga drugi. Zavedam se, da se ne marava in da se nikoli ne bova. Hčerko pa še vedno dobi v roke, kadar ji jo da moj tast, kar me grize. Čeprav si želim, da bi otrok imel stik s starimi starši, se bojim, da ko bo večja, bo vse še huje. Že zdaj ji kupujeta vse mogoče stvari, kljub temu, da sem rekla, da tu in tam lahko kupita kakšno malenkost, a pretiravat ni treba. Domov k svojim staršem ne morem, ker imamo premalo stanovanje, fant pa je v stanovanje, ki si ga rihtava zgoraj, vložil že toliko denarja, da si ne moreva privoščiti, da bi se odselila. Poleg tega je zaposlen doma pri očetu, s katerim se dobro razume, le do mame se zaradi njenega čudnega vedenja ne obnaša lepo-česar mu tudi ne zamerim. Zanima me ali ima kdo podobne izkušnje in ali morda jaz pretiravam, vendar imam občutek kot da nimam več svojega življenja, kot da je vse podrejeno njim. Fant je sicer na moji strani, vendar on je flegmatik-prepiri z mamo ga ne vržejo iz tira. V končni fazi ga bo mama kot sina še vedno imela rada, ravno tako vnukinjo, le jaz se počutim kot vsiljivka in šele zdaj razumem, da v meni ne bo nikoli videla prijateljice.kaj narediti?




rija -> problemi s taščo (18.7.2005 19:18:16)

palčica, te čisto razumem, verjamem, da ti je težko živeti s tako taščo. tudi mene je moja obdolžila, da sem ji vzela sina. pa saj ji nisem mogla vzeti, česar zaradi svojega obnašanja ni razen "tehnično" nikoli imela.
ne vem kaj naj ti napišem. tudi ne mislim, da bo vajin odnos kdaj kaj boljši. bojim se le, da ne bo začel vplivati na tvoj odnos do partnerja. ker ko ti bo zopet zavrelo, boš verjetno od njega zahtevala nek odnos, odnos ki si ga kot njegova partnerka zaslužiš. če pa je tak flegmatik kot praviš, bo verjetno šlo mimo njega.
jaz bi predlagala, da si najdeš službo, ko bo pikica dovolj velika in se s fantom spokata, pa makar v enosobno stanovanje.
ves denar, ki sta ga vložila ni toliko pomemben, kot je mirno življenje.
jaz bi pozabila 100 miljonov, samo, da bi mirno živela. sreča je neprecenljiva.




lenika -> problemi s taščo (18.7.2005 19:21:27)

Že na začetku si videla kakšna je tašča. Zakaj sta si uredila stanovanje v njuni hiši, če se ne razumete. Pa kuhinjo imate tudi skupno. Kdo vam pa kuha?
Oprosti, ampak jaz si skupnega življenja v takšnih odnosih ne predstavljam.
Tudi sama z možem sva si naredila stanovanje v hiši nad njegovimi, vendar imamo svojo kuhinjo in svoj vhod. Poleg tega sta moja tast in tašča zlata. Nikoli se v nič ne vtikata, če kaj potrebujeta vedno pokličeta, in še nikoli se nista samo pojavila na vratih.:bravo:
Če bi že na začetku videla, da sta vsiljiva, zamerljiva ali, da me celo ne marata, se definitivno ne bi preselila v njuno hišo.




Primoza -> problemi s taščo (18.7.2005 19:51:37)

Glede na to, da ste intelektualka imam občutek, da že veste, kje je srednjeročna rešitev problema.




palčica 2 -> problemi s taščo (18.7.2005 19:53:15)

ja, lenika, prav imaš, že dolgo sem vedela, kakšna je tašča, vendar sem upala, da ko bomo zaživeli za sebe v zgornjem nadstropju, nas bo pustila pri miru. rihtava si še svojo kuhinjo in dnevno sobo in čakam, da se bo zgodil čudež in bo doumela, da imamo pravico do svojega življenja in bomo prišli na obisk, ko se bo nam zljubilo. zaenkrat pa kuham jaz med tednom, ko je ona v službi, vendar samo za fanta, očeta in zame, ker ima ona kosilo v službi. kaj na hitro pripravim. imam srečo, da je tamala ful pridna. med vikendi kuha pa ona-in če kakšno nedeljo ne jeva doma, ji že kar ne paše




Jančika_ -> problemi s taščo (18.7.2005 19:59:53)

Tudi jaz mislim, da palčica ve, kaj bo potrebno za mir v hiši. Verjamem pa, da je težko spokati, če nimaš denarja.

Za začetek predlagam mini kuhinjo v svojem stanovanju - verjemi, en koherček in en mini hladilnik sta povsem dovolj. Posodo lahko pomivaš v kopalnici. Na dolgi rok pa ciljajta na svoje stanovanje dovolj daleč stran.

Ko sva midva šla na svoje, se nama je tudi zdelo nemogoče iti v neurejeno stanovanje, ves čas pa sva jamrala, kako pri njegovih ni miru (nama so ga dali, samo kaj, ko so se klali med sabo in je bilo vzdušje obupno).

No, takrat mi je odprla oči najboljša prijateljica, ki mi je naravnost rekla, da če je res hudo, lahko spiva tudi na jogijih. In naslednji dan sva spokala in šla živet dobesedno na tla med piskre barve in v sesuto stanovanje. Kakšno olajšanje! Počasi sva si potem sproti porihtala zadeve, najprej en prostor, potem naslednjega...šele zdaj po petih letih lahko rečem, da je vse končano, a ta leta sva bila na svojem in sva živela po svoje.




palčica 2 -> problemi s taščo (18.7.2005 20:04:11)

rija, hvala za lepe misli. čisto se strinjam s tabo, da je sreča neprecenljiva. zato tudi komaj čakam, da se finančno osamosvojim in ob prvi priliki grem-s fantom ali brez njega, čeprav se imava še medsebojno zelo rada, vendar imam občutek, da bo ravno tašča začela nažirati najin odnos.




rainbow -> problemi s taščo (18.7.2005 20:54:41)

V takem primeru je res bolje biti malo dalje narazen kot v zgornjem nadstropju. tudi meni bi bilo skrajno neprijetno v situacijah, kot jih opisuješ. Mislim, da imaš vso pravico, da je glede otroka po tvoje oz. po vajino,kot pa da bi se podrejala. Pa bosta s taščo pač skregani.

upam na čimprejšno osamosvojitev!

:rozica:




Anonimen -> problemi s taščo (19.7.2005 11:47:06)

Tvoj fant mora narediti red, ne ti. Tudi mi živimo v zgornjem nadstropju, ampak imamo ločena gospodinjstva - popolnoma vse. Po rojstvu najinega sina je bilo malce napetosti, ker je trdila, da ji ne zaupam otroka (pa še prav je imela), ampak je moj mož naredil red - povedal je, da imava otroka zaradi sebe in ne zaradi starih staršev. Če bova želela, da ga pazijo spodaj, ga bova za pol ure odnesla dol ali pa k mojim, drugače pa skrbiva zanj midva - kam greva midva, tja gre on. Tega se dosledno držimo - vsi. In imamo svoj ljubi mir.




Anonimen -> problemi s taščo (19.7.2005 11:48:12)

In mimogrede: Vsaka mati, ki ima edinca, ima vedno občutek, da ji je snaha vzela otroka. Žal, drage moje, tako je (po vsej psihologiji).




Misek -> problemi s taščo (19.7.2005 12:54:03)

:)-
Moj moz ni edinec, ima se brata, se je pa moja tasca na zacetku isto obnasala. Imeli smo male ucne urice, pa je sedaj (zaenkrat) vse v redu.




rija -> problemi s taščo (19.7.2005 13:03:44)

raho, moj dragi ni edinec...




Anonimen -> problemi s taščo (19.7.2005 13:30:22)

:)-:)-:)-:)-:)-:)-:)-:)-




palčica 2 -> problemi s taščo (19.7.2005 15:58:44)

Tudi moj fant je že skušal narediti red in je jasno povedal, da imava otroka zaradi sebe, vendar je en dan mir in potem naprej vse postarem. Pa še nekaj me zanima: ali kateri stari starši poljubljajo vaše male otroke. Meni se zdi neokusno, ko moja tašča poljublja mojo dvomesečno hčerkico po licih in čelu-in to vedno, kadar jo ima v rokah




TaRe* -> problemi s taščo (19.7.2005 21:49:39)

Na tole zadnje ti bom najprej odgovorila...ja,moja tašča poljublja moje otroke,pa se mi to ne zdi nič narobe..saj sta malo tudi njeni.

Kar se pa tiče ostalega,je pa takole.
Meni se zdi,da res malo preveč kompliciraš.A ti je tako hudo iti na kako :kava:k tašči,če je sama doma,pa kakšno rečeta.mogoče bi skoz to lahko tudi marsikaj rešili.
Tudi jaz imam taščo (v sosednjem bloku),ki se vtikuje v veliko stvari.Včasih ji dam prav,včasih tudi ne...pa nekako preguramo.
Jaz se večkrat postavim v taščino kožo...in ne upam si predstavljat,da bi meni mož od mojih punc rekel,da ne smem poljubit otroka....ki bo malo tudi moj,ne....:zmeden2:




kalimero -> problemi s taščo (20.7.2005 8:28:29)

Ja, moje otroke so in jih še poljubljajo stari starši. Vedno manj, ker se ne pustijo več. Meni se zdi to nekaj najbolj normalnega. Neokusno? Hm.




vesnica -> problemi s taščo (20.7.2005 8:28:47)

to se pa kr strinjam se mi zdi da se mlajša generacija preveč ukvarja s taščam pa s tem kaj jim je dovoljen pa kaj ne...ma tud jest sem mlada sam sem pa res blazni flegmatik. Jest grem rada k njej na kavico pa smo tud v isti hiši pa je včas prav zanimivo ko izvem kaj je možiček počel kot otroček pa zelo sem vesela ker jih oba s tastom rada počuvata tud ko je moj v službi da grem lahko po opravkih pa tud če se kdaj v kaj vtakneta čez eno uho notri čez drugo pa ven sej konec koncev smo si različni in imamo različne navade so le druga generacija kot mi- včas niblo pampersk pa aptamilov pa tud niso tko obseden bli s sterilnostjo okol otročkov pa< razmišljal o tem "uhhh a čem svojo taščo čez okno vržt ke je kušnla mojga otročka" pa "če ga pa jutr nebo čuvala ji pa zamerim do konc življenja" ja glavno da smo mi zadovoljni da se nam ne dela krivica.

lp




karmy -> problemi s taščo (20.7.2005 8:58:56)

hmm...moj se tud ne pusti več lupčkat...k so mali se pa lahko odzovejo z jokom....

zgleda da jo tud ti iz dna srca ( brez zamere ampak je res) sovražiš in bi se najrajš preselila čimdlje stran, ne glede na ceno.... dobro zate... dobro razmišlaš.... če je tvoj fant na tvoji strani, toliko boljše... pogovorita se da tako ne gre, in spizdita ob prvi priliki, k bo prišla na pot... medtem glej po netu:

http://www.nepremicnine.net
http://www.bolha.net



in po časopisih k se včasih najde prav ugodno stanovanje...

in nima ti ona kej sikat kuk je ona preživela, ker ti nisi ona in nikol ne boš... delaj po svojih močeh in to kar vidva mislta da je prav. ne oziraj se na stare starše...

jzt npr. še moje mame ne morem več gledat več kot par ur... sem poskušala ampak nisem več za doma...bi znorela... ko sm šla po parih urah na hitro spakirala ker je nism prenašala, in prišla k sebi domov s tamalim sem se tako dobro počutla kot še nikoli...




palčica 2 -> problemi s taščo (21.7.2005 14:48:42)

Ne me narobe razumet, razumem, da je poljubljanje vnukov ena od oblik komunikacije, s katero pokažeš otroku, da ga imaš rad- sploh pri malo večjih dojenčkih in otrocih, ki se še pustijo poljubljat. Vendar pa pri čisto majhnih dojenčkih v tem ne vidim smisla, saj jaz še sama svoje hčerkice ne lubčkam kar tja v tri dni, medtem ko so ji "nekateri" pripravljeni v petih minutah pritisniti na njen mali obrazek tudi 30 poljubčkov. Posebej me to moti pri zares strastnih kadilcih, ki jim sapa nonstop zaudarja po cigaretih. Sicer pa me zanima, koliko tisti starši, ki ste nekadilci, dopuščate svojim sorodnikom in obiskom, da kadijo vpričo vašega dojenčka oz. že malo večjega otroka?




ily -> problemi s taščo (22.7.2005 8:27:54)

Sem šele zdaj videla tole temo, čeprav je že od ponedeljka. Pa ti bom vseeno odgovorila.

Tudi zato, ker je tvoja zgodba zelo, zelo podobna moji. Podobna pa zato, ker v mojem primeru ne gre za taščo, temveč za mojo svakinjo, ki je 9 let starejša od mojega moža in ga jemlje kot svojega sina:(. Jaz imam čisto isti občutek, ko ona vzame v roke mojo Piko kot ti - kar naprej ji nekaj šepeta pa prigovarja, pa.... Pri nikomur drugem nimam teh ˝problemov˝:(. No, pa razlika je še v tem, da se to pri nas dogaja enkrat na teden, ker sem jaz že na začetku prišla do tega spoznanja, da jaz k njim (na dom mojega moža) ne grem nikoli - ali na svoje ali pa k nam. In kot že rečeno, ne zaradi tašče, ampak svakinje, ki ima svojo hišo sicer poleg domačije, ampak je neprestano doma - ko pridemo tja, ko gremo od tam, ko slučajno pridemo tja....

Jaz sem se naučila zadevo zdaj kontrolirati in sicer tako, povsem zavestno: nekaj časa sem tiho, gledam, poslušam, preslišim razne komentarje, ko pa ˝pride do vrha˝, pa povem ˝svoje zahteve˝ in dam vsem vedeti, da je otrok moj! V tem primeru ne najin, ampak moj! Jaz sem bila njegova mama 9 mesecev prej kot moj mož njen oče in tako bo za vedno ostalo! Gotovo se ne boste vsi strinjali z mano, ampak v tem primeru je to edini moj obrambni mehanizem! Ki zaenkrat tudi še deluje! No, in potem je ˝surla do tal˝ kakšen teden, največkrat takrat odide domov, mene vsi malo čudno gledajo... Pa veš kaj? Briga me (zdaj!)!8) Veš, to ti ne bo prišlo čez noč - za to so potrebna ˝ponavljanja˝! Žal!
Ampak, jaz sem zdaj nekako zadevo oblikovala in sem se sprijaznila s tem in stvar tako peljem! Dokler bo šlo. Potem bom našla kaj drugega!:ups:

Jaz bi ti rekla tako: če ne moreš stran (verjamam, da ne!), poišči način, da boš s tem živela! Drugače te bo psihično načelo! Vem, o čem govorim!
Ja, pa še to: ko bo deklica zrastla, ne bo nič bolje. Ne delaj si utvar! Kvečjemu slabše - punčka bo shodila, začela bo vse jesti in lahko bo šla s taščo kamorkoli... Zato - postavi si merila čimprej in bodi ˝tečna˝ - pa kaj! Nekajkrat, na začetku, bo težko in hudo, potem se pa vzameš v roke in gre! Samo vztrajaj!

Pa še to: uživaj ter ljubkuj svoje malo bitjece - ker veš, edino teh trenutkov, ko ste same, samo vidve, ko se je dotikaš, ji poješ, se z njo pogovarjaš, igraš..., tega ti ne bo nikoli nihče vzel. Četudi ti ˝obrnejo˝ otroka, nikoli ne bodo imeli tega dela njega! (P.S:: To sem jaz v eni naših ˝debat˝ tudi navrgla, pa sem vsem, ampak res vsem, zaprla usta in njihove poglede pribila na tla!!!!) Tako pač je, zato smo pa mamice!:bravo:




Stran: [1]