IZVIRNO SPOROČILO: diana 28

No, jaz te popolnoma razumem kako se počutiš glede sodelavk, ki delajo s tvojim možem. Tudi jaz imam podoben problem. Moj fant dela v podjetju, kjer ženske kar tekmujejo med sabo katera bo bolj razgaljena prišla v službo-zelo podobno kot opisuješ ti..... 

Mene je to zelo zelo žrlo pa četudi mi vizuelno nič ne manjka. Veliko sva se tudi kregala zaradi tega...Sem bila jaz v večini kriva vendar meni ni in ni dalo miru. Sedaj se poskušam umirjati glede tega in se zadreževati, ker vem, da je na moji strani mogoče pretirano ljubosumje. Še vedno mi ne da miru, težko mi je ko katero srečam vendar se probam kulirati.

Jaz bi rekla, da je veliko odvisno kakšen tip je tvoj mož. Sem imela sodelavca, ki je imel zelo močno (ali grše rečeno debelo) ženo in ko sva debatirala mi je rekel, da njega to sploh ne moti. Da smo ženske preveč bombardirane z nekimi ideali in je odzadaj samo komerciala. Nekateri moški so bolj razumljivi in opažat sem začela, da je kar nekaj parov okrog mene, kjer je ženska zelo močna pa z možem prav dobro funkcionirata pa četudi ona ni glih idealne postave-daleč od tega.

Ne vem, ne znam ti prav pomagat. Mogoče bi se pa le morala malo pogovorit z njim glede tega problema. Mogoče ti bo malo lažje ko ti pove kaj on misli in čuti....

IZVIRNO SPOROČILO: kaj naj


Rekla bi samo to, da se ne smilim sama sebi in sem popolnoma sprejela svoje stanje, ne pa tudi svojega izgleda.

Vsi vemo, da te večina ljudi sodi po izgledu. In niti ne vem ali bi si želela vedeti kaj vse si mislijo o meni ko me vidijo. Se je pa dalo marsikaj prebrati v postih tudi tu na RR kako ljudje sodijo debele ljudi. Vnaprej te imajo za požeruha, lenuha, zanemarjenega,.......

in kar je bilo mogočega je med nosečnostjo šlo narobe, pa tudi po porodu mi ni bilo nič prikrajšanega. Posledica vsega je moja trajna bolezen

ampak ko pa to gledaš dan za dnem 8 ur dnevno, pa ni hudič, da se ti n začne dogajat po glavi, pa mal domišljije,....

Mislim kot da bi mi priznal, da mu je katera izmed sodelavk seksi.

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: kaj naj


Rekla bi samo to, da se ne smilim sama sebi in sem popolnoma sprejela svoje stanje, ne pa tudi svojega izgleda.

Vsi vemo, da te večina ljudi sodi po izgledu. In niti ne vem ali bi si želela vedeti kaj vse si mislijo o meni ko me vidijo. Se je pa dalo marsikaj prebrati v postih tudi tu na RR kako ljudje sodijo debele ljudi. Vnaprej te imajo za požeruha, lenuha, zanemarjenega,.......

Meni se zdi, da si tukaj napisala srž svojega problema. Pomembno ti je, kaj drugi mislijo o tebi. Zakaj naj bi bilo to sploh pomembno??????????????!!!! A mnenje drugih kaj pove o tebi ali morda več pove o njihovem okusu? Kje piše, da je njihov okus najboljši, pomemben in d a mora biti od njega odvisna tvoja sreča? Kje piše, da njihov okus ni ogaben ali kičast ali kaj vem kaj?

Poleg tega...če se sebi zdiš grda, kako se ti morajo ostali ljudje zdet grdi, če so malo močnejši? Očitno je nekaj "narobe" s tvojim razmišljanjem, ne pa s samimi kilami, saj ti to razmišljanje škodi (poleg tega bi se meni gotovo zdela luštna in lepa, zakaj se torej sebi ne bi mogla zdeti - vse je zgolj v glavi). To razmišljanje te dela odvisno od tega, koliko si suha. Koliko se ti zdi smiselno dajati tako velik poudarek temu, koliko si suha oz. enačiti priljubljenost, ljubezen, samospoštovanje in cenjenje nekoga po kilah? Sama to delaš. POglej, v moji glavi tega ni, torej je popolnoma možno, da tudi iz svoje glave ta merila radiraš - ker niso realna niti poštena niti ok. Tvoja merila so v bistvu za moj okus zgrešena. Saj ne rečem, da ne obstaja mnogo ljudi, ki imajo enako zgrešena in popačena merila, ampak a je tebi tega treba, ker je toliko ljudi z idelanim lookom zasvojenih? Zakaj nisi dovolj dober, če si izven standardov xs konfekcije ali nečesa, kar imaš v glavi kot idealno ali ok? Vse je v glavi.

Ja, tu imaš popolnoma prav. Vedno mi je bilo pomembno mnenje drugih. Verjetno izvira iz moje primarne družine, kjer je bilo vedno delat stvari tako, da drugi niso mogli imeto pripomb ipd

Ko začutiš svoje telo, ga vzljubiš!

IZVIRNO SPOROČILO: metulj333

IZVIRNO SPOROČILO: kaj naj

imam jih točno 35 več kot pred nosečnostjo

in se vedno so to samo kile. zakaj jim pustis, da ti krojijo zivljenje?

matr - od bratranca draga nima se niti 30 let, 2 mala otroka pa ima za sabo vec kot leto bitke z rakom dojke. prognoza ni najboljsa, ampak ta baba se tko dobr drzi in bori, da se jz pocutim kot gnoj, ko se zacnem smilit sama sebi. kaj naj ona rece, ko obstaja sansa, da ne bo vidla svojih otrok odrasti?

po mojem si ful ujeta vase in v to "bolno" razmisljanje. kronicna bolezen je sranje, prav zares. zdravje je zakon pa klinc, ko to dojames sele, ko resno zbolis.
ampak prepustit se samopomilovanju je najslabsi, ampak res najslabsi mozni scenarij. pa sm sama izkusila ene par res tezkih obdobij in socustvujem s tabo. ampak nikol nisem bla pristas tega, da se ne boris. za eno dobro zivljenje, ne pa zivotarjenje.

IZVIRNO SPOROČILO: Tanja55

Drugo kar mi je prislo na misel pa je, da rabis it mal od doma...pa pogledat realnost, ne samo tisto sliko, ki jo imas v glavi.

podpis.

imej odprte oci, pa bos vidle, kake tezke zgodbe se dogajajo okol nas. ni treba it dalec.


pa te ne obsojam in verjetno si samo zelis razumevanja in socutja ob tem, kako tezko se ti je boriti s to boleznijo in odvecnimi kilami. vendar pa je to tvoja bitka, ki jo moras izboriti: nihce drug je ne more za tebe. ker se tko pozitivni komentarji niso dovolj, dokler se ti ne pogledas v ogledalo in si reces, dobra sem!

PS. kdaj pa si rodila?

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka

Torej prenehaj biti ovca. Saj imaš svojo glavo, kajne? Uporabljaj jo. Deset let, preden sta dobila otroka, sta bila z možem skupaj. Mar v teh letih nista stkala nobene pomembne vezi? Sta morda vseh deset let porabila izključno zato, da sta občudovala popolni telesi? Mar ni bilo kriz, težkih situacij, v katerih sta si pomagala, mar ni bilo nič drobnih kamenčkov, iz katerih se gradi veza in se utrjuje?

Predvsem pa si mogoče krivična do moža. Morda on nima tvojega vrednostnega sistema. Morda njemu tistih deset let ogromno pomeni, morda si on niti pod razno ne more prestavljati, da bi živel s katerokoli drugo, kot s tabo. Morda se čuti krivega ali ti je neskončno hvaležen, ker si rodila tega otroka in zato plačala ceno. Morda se mu zdi skrajno nemoralno, da bi nekdo prenehal ljubiti, prevaral ali celo zapustil ženo, ki pač ni več taka, kot pred porodom, zaradi rojstva NJUNEGA otroka? Morda ga s tem, da si ljubosumna na tista seksi dekleta, žališ. Ker ga s tem postavljaš v pozicijo brezčutnega photneža, ki so mu ženske samo za seks in ga čustva lastne družine kaj dosti ne zanimajo.

Ne vem. Ampak zdi se mi bolj možno, da če bi te mož nekega dne zapustil, te ne bi zato, ker bi našel bolj seksi mačko, ampak ker ne bo več mogel živeti s človekom, ki ima nizko samopodobo, ker ima pač par deset kg preveč. Ker je stalno na preži, ljubosumen, slabe volje, obseden s svojimi kilogrami in ne opazi dosti lepega v življenju.

Glavo gor! Primerna frizura in kombinacija oblačil - začni sprejemati in ljubiti sama sebe.

In pa, razmisli še malo o tem: princ Charles je imel za ženo  lepotico in modno ikono, po kateri je vzdihovalo pol kraljestva.  In živ bog ni mogel razumeti, zakaj hudiča se je raje hodil gret k tisti 'kameli'. Zato, ker se je z njo lahko pogovarjal, in ker se je z njo dobro počutil.

IZVIRNO SPOROČILO: pridna_janja

spremeni svojo prehrano jej take stvari ko ne redijo,pejt malo v fitnes pa na kak sprehod pa boš kmal dala kake kile gor,poleti  vse punce večinoma smo oblečene v miniki,kratke hlače,dekolte ali je ful vroče 

IZVIRNO SPOROČILO: water lily

Sama sem se pred parimi leti zredila za 50kg. Nima niti veze za kaj. Poleg tega sem imela še miljon ostalih problemov.
Ampak sebe mam pa zmeri rada. Ne vizualno, to ne, mi ni všeč....sam vse ostalo na meni mi je všeč. Pa mojmu isto. Skupaj sva skor 14 let. Ko me je spoznal sem bla suhcena, joškasta blondinka . No sej blond pa joškasta sm še zmer . On je pa itak isti k takrat, je pač aktiven športnik in posledično tud brez dodatka špehca . Pa sodelavke ma tud hude. Sam mene res ne ogrožajo. Vsaj jaz ne čutim tako. Ker....saj je imel izbiro. Lahko bi šel ko "sem se spremenila". Bi si "zahaklal" z eno fletno. Sam on je eden tistih k ima rad mene. Ne mojo rit. Mene. Tako kot par prijateljev ki je ostalo z mano čez to obdobje. Veliko jih je šlo, nove je težko spoznat, ker na začetku itak ocenjujejo samo na vizualni ravni, tako kot tudi jaz-priznam. Ampak ni pa nemogoče. Imam veliko novih prijateljev in kolegov, ki sploh ne opazijo mojih kg, ker si imamo tolk druzga za povedat in pokazat. Jaz sicer sedaj resno delam na tem da se poštimam, zdravje pa to, in mi kar uspešno gre. Ampak če malo bolj premislim sem pa vesela da se mi je zgodilo kar se mi je. Ker jaz vem kdo ima rad Mene. Vem kdo pozna Mene. In vem kdo bi bil zraven mene tudi če izgubim roko, ratam plešasta, itd..
Večina zgine. To je ta na veliko opevana ljubezen a veš o kateri se tu gor tako rado piše. V resnici pa da se tip zredi kil bi ble teme kle gor kakšn prasec je ipd.. Jasno. Sam....a si res želiš gradit življenje s človekom ki te je zmožen nehat ljubit zaradi zunanjih dejavnikov? Sploh če nisi imela jih možnosti nadzorovat. No jaz si ne. In človek ki bi šel stran zaradi moje riti si itak ne zasluži biti z mano kadar je moja rit manjša in v formi

Saj veš:
if you can't handle me at my worst then you sure as hell don't deserve me at my best

IZVIRNO SPOROČILO: kaj naj

IZVIRNO SPOROČILO: water lily

Sama sem se pred parimi leti zredila za 50kg. Nima niti veze za kaj. Poleg tega sem imela še miljon ostalih problemov.
Ampak sebe mam pa zmeri rada. Ne vizualno, to ne, mi ni všeč....sam vse ostalo na meni mi je všeč. Pa mojmu isto. Skupaj sva skor 14 let. Ko me je spoznal sem bla suhcena, joškasta blondinka . No sej blond pa joškasta sm še zmer . On je pa itak isti k takrat, je pač aktiven športnik in posledično tud brez dodatka špehca . Pa sodelavke ma tud hude. Sam mene res ne ogrožajo. Vsaj jaz ne čutim tako. Ker....saj je imel izbiro. Lahko bi šel ko "sem se spremenila". Bi si "zahaklal" z eno fletno. Sam on je eden tistih k ima rad mene. Ne mojo rit. Mene. Tako kot par prijateljev ki je ostalo z mano čez to obdobje. Veliko jih je šlo, nove je težko spoznat, ker na začetku itak ocenjujejo samo na vizualni ravni, tako kot tudi jaz-priznam. Ampak ni pa nemogoče. Imam veliko novih prijateljev in kolegov, ki sploh ne opazijo mojih kg, ker si imamo tolk druzga za povedat in pokazat. Jaz sicer sedaj resno delam na tem da se poštimam, zdravje pa to, in mi kar uspešno gre. Ampak če malo bolj premislim sem pa vesela da se mi je zgodilo kar se mi je. Ker jaz vem kdo ima rad Mene. Vem kdo pozna Mene. In vem kdo bi bil zraven mene tudi če izgubim roko, ratam plešasta, itd..
Večina zgine. To je ta na veliko opevana ljubezen a veš o kateri se tu gor tako rado piše. V resnici pa da se tip zredi kil bi ble teme kle gor kakšn prasec je ipd.. Jasno. Sam....a si res želiš gradit življenje s človekom ki te je zmožen nehat ljubit zaradi zunanjih dejavnikov? Sploh če nisi imela jih možnosti nadzorovat. No jaz si ne. In človek ki bi šel stran zaradi moje riti si itak ne zasluži biti z mano kadar je moja rit manjša in v formi

Saj veš:
if you can''t handle me at my worst then you sure as hell don''t deserve me at my best

to je bilo pa super za prebrat

Ampak se bojim, da moj le ni podoben tvojemu. Več sem napisala pod Vijoličarkin post.

Me pa veseli zate, da boš porihtala stvari. Tega se veselim tudi zase in že komaj čakam.

Ja, dobra stran mojega stanja je defnitivno to, da se ostali le pravi prijatelji. Sem videla kako malo jepotrebnega, da se ljudje pokažejo v svoji pravi luči.

lp

IZVIRNO SPOROČILO: kaj naj

IZVIRNO SPOROČILO: Vijoličarka

Torej prenehaj biti ovca. Saj imaš svojo glavo, kajne? Uporabljaj jo. Deset let, preden sta dobila otroka, sta bila z možem skupaj. Mar v teh letih nista stkala nobene pomembne vezi? Sta morda vseh deset let porabila izključno zato, da sta občudovala popolni telesi? Mar ni bilo kriz, težkih situacij, v katerih sta si pomagala, mar ni bilo nič drobnih kamenčkov, iz katerih se gradi veza in se utrjuje?

Predvsem pa si mogoče krivična do moža. Morda on nima tvojega vrednostnega sistema. Morda njemu tistih deset let ogromno pomeni, morda si on niti pod razno ne more prestavljati, da bi živel s katerokoli drugo, kot s tabo. Morda se čuti krivega ali ti je neskončno hvaležen, ker si rodila tega otroka in zato plačala ceno. Morda se mu zdi skrajno nemoralno, da bi nekdo prenehal ljubiti, prevaral ali celo zapustil ženo, ki pač ni več taka, kot pred porodom, zaradi rojstva NJUNEGA otroka? Morda ga s tem, da si ljubosumna na tista seksi dekleta, žališ. Ker ga s tem postavljaš v pozicijo brezčutnega photneža, ki so mu ženske samo za seks in ga čustva lastne družine kaj dosti ne zanimajo.

Ne vem. Ampak zdi se mi bolj možno, da če bi te mož nekega dne zapustil, te ne bi zato, ker bi našel bolj seksi mačko, ampak ker ne bo več mogel živeti s človekom, ki ima nizko samopodobo, ker ima pač par deset kg preveč. Ker je stalno na preži, ljubosumen, slabe volje, obseden s svojimi kilogrami in ne opazi dosti lepega v življenju.

Glavo gor! Primerna frizura in kombinacija oblačil - začni sprejemati in ljubiti sama sebe.

In pa, razmisli še malo o tem: princ Charles je imel za ženo  lepotico in modno ikono, po kateri je vzdihovalo pol kraljestva.  In živ bog ni mogel razumeti, zakaj hudiča se je raje hodil gret k tisti 'kameli'. Zato, ker se je z njo lahko pogovarjal, in ker se je z njo dobro počutil.

Imam svojo glavo in ravno zato te probleme.

Nikoli se nisem smilila sama sebi in se tudi sedaj ne. Ljubosumja in podobnega nisem in ne zganjam nad partnerjem in dvomim, da se mu sploh svita kaj se dogaja v moji glavi. Mu ne težim tako da tu ne more biti razlog.

Zakaj sem začela o tem razmišljati in se obremenjevati je tudi to, da se mi zdi (tu nisem objektivna, saj ne vem ali je re ali se samo meni tako dozdeva), da je partner čedalje več časa v službi, nadure in te zadeve. Ko je doma, je z mulcem ali pa v kabinetu, kjer ima en kup nujnega dela. Saj če vse pripravim in zorganiziram, mu ni problem it na kak izlet, ampak .... ni mi všeč občutek, da moram vse sama, kot da nima želje al nevem česa. Saj se poskušam pogovoriti z njim, ampak v vseh teh letih vem, da on za globoke pogovore ni in običajno reče, ko ga bo kaj dovolj motilo, bo povedal. In izkušnje kažejo, da je povedal ko mu je pokrov že odneslo.

Saj pravim, da mu ne težim, se mi pa zdi, da sva svetobna leta narazen.

lp

Nikoli se nisem smilila sama sebi in se tudi sedaj ne. Ljubosumja in podobnega nisem in ne zganjam nad partnerjem in dvomim, da se mu sploh svita kaj se dogaja v moji glavi. Mu ne težim tako da tu ne more biti razlog.

Zakaj sem začela o tem razmišljati in se obremenjevati je tudi to, da se mi zdi (tu nisem objektivna, saj ne vem ali je re ali se samo meni tako dozdeva), da je partner čedalje več časa v službi, nadure in te zadeve. Ko je doma, je z mulcem ali pa v kabinetu, kjer ima en kup nujnega dela. Saj če vse pripravim in zorganiziram, mu ni problem it na kak izlet, ampak .... ni mi všeč občutek, da moram vse sama, kot da nima želje al nevem česa. Saj se poskušam pogovoriti z njim, ampak v vseh teh letih vem, da on za globoke pogovore ni in običajno reče, ko ga bo kaj dovolj motilo, bo povedal. In izkušnje kažejo, da je povedal ko mu je pokrov že odneslo.

Saj pravim, da mu ne težim, se mi pa zdi, da sva svetobna leta narazen.

IZVIRNO SPOROČILO: water lily
Kar se pa pogovorov tiče....ko  sta v avtu ti nima kam uidt

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Lej, vsi se kdaj smilimo sami sebi. To je normalno in je prav, da si to tudi priznamo. Če si rečeš, da tega nikoil ne počneš, si mečeš pesek v oči in ti bo samo težje, ker potem ne moreš s tem nehat.

Mislim, da imaš nekje globoko v sebi neko potrebo po dokazovanju, po tem, da si dobra, lepa, prijazna, da nikoli ne misliš slabo o drugih, če si tega res ne zaslužijo, da se ne smiliš sama sebi, nisi ljubosumna, skratka si super, edino zaradi bolezni si postala debela in to je edino, kar je problem pri tebi... Pa ni čisto tako. NIhče ni ves čas tak super. LJudje delamo napake. Največ, kar lahko naredimo, je, da si jih priznamo, jih poizkušamo popravit in ne ponavljat. Ampak če si jih ne priznamo, potem jih ne moremo popravit in je velika verjetnost, da jih bomo tudi ponavljali.

Ti ljubosumna definitivno si! Samo da tega ljubosumja ne kažeš na ven in mu ne težiš. Vendar to čustvo v tebi je, tega ne moreš zanikat, če nepristransko prebereš svoj prvi post (pa tudi v katerem naslednjem se to jasno čuti). Daj si to priznaj, saj to ni zdaj neko kriminalno dejanje! Z ljubosumjem ti njega ne obremenjuješ direktno, ampak obremenjuješ pa sebe in s tem tudi njega, saj se oddaljujeta, kot si sama videla. Kdo je prvi začel hodit stran, je težko rečt, ampak vsekakor vama to tvoje čustvo ne pomaga... On je vedno dlje v službi, ti vedno bolj zanemarjena in nesrečna ga čakaš doma in si ga vedno manj vesela, ko pride, njemu je vedno manj za prit domov v tako...

Kar se tiče tvoje subjektivnosti glede njegovega časa v službi, ti je lahko v veliko pomoč tvoj osemletnik oz. njegovo obnašanje (če sem prav zračunala, naj bi bil toliko star tvoj otrok in tako veliki otroci že kar dobro spremljajo spremembe in jih znajo tudi povedat). NI ga treba zdaj direkt vprašat, verjetno boš že iz njegovih besed in reakcij ugotovila, ali je tudi on opazil, da je oče manj doma in ali ga pogreša bolj kot prej. Potem boš vedela, ali se ti samo zdi, ali je res kaj na tem njegovem bežanju v delo. Ker mislim, da ne beži k sodelavkam, ampak samo stran od doma. Ker je doma zelo negativna energija in ker ni iskrenosti: ti si zelo fajn punca, ki je pa trenutno ljubosumna, nesamozavestna in jezna, se počuti nemočno in neprivlačno in obupano, vendar teh čustev njemu ne priznaš - tako da težko govoriš o čisti iskrenosti tudi iz tvoje strani... On pa tudi ne pove, kaj ga muči (verjetno prav to).

Tako smo prišli do zadnjega problema: njegovega bega v službo in tvoje nesamozavesti, ki sta vzročno posledično povezana v obe smeri: njemu se ne mudi domov, ker ni več tako luštno doma, tebi pa to jemlje samozavest, da si ne želi več tako zelo domov... Ampak 8 let je dolga doba -oz. ker si rekla, da se je žele 2005 začelo zares, tudi 5 let je dolga doba, da bi človek zdržal take pritiske brez odkritega pogovora...

IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Pa še to: to, kako vidimo, da nas ljudje gledamo, navadno ni preveč povezano s tem, kako nas ljudje res gledamo. Evo, par primerov: sama nisem bila navajena nosit oblekic in kadar sem v kaj takega zlezla, se mi je zdelo, da vsi bulijo vame in sem se počutila skrajno nelagodno. NIsem imela pojma, kaj si mislijo, vsekakor si nisem mislila, da mislijo, da mam lepe noge   - pa je mogoče kdo točno to mislil! Ampak jaz sem projecirala nanje svoje občutke in se m ije zdelo, dame vsi čudno gledajo. Zdaj sem v oblekah bolj sproščena in ne opazim niti, če kdo dejansko misli, da ta obleka pa res ne gre na te čevlje (ker tega jaz nikoil ne kombiniram - čevlje izberem glede na vreme, ne glede na obleko ). Meni se ne zdi, da bi me ocenjujoče gledali, ker se jaz ne ocenjujem več v obleki.