|
sa5i -> RE: Kljub mladost bomo mamice :) 2 (6.7.2010 12:31:43)
|
hei joooj lun1ca čestitam!!!!!![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
pa hvala vsem ostalim za čestitke. slikico bi vam dala gor pa nimam pojma kako [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Dne 27.6.2010 torej 5 dni čez rok sva z dragim sedela na sončku in je rekle, če pa v tem tednu ne rodiš, pa bom res moral nazaj v službo, kajti bil je že doma 2 tedna. In jaz mu rečem, da vem, da potem bo pač šel in kar naenkrat bluff in steče voda. Najprej mi ni verjel a ko sem vstala in je le teklo po nogah pa akcija oba v smeh pote pa kaj rabiš letal je z britvico po hiši kot nor meni nosil brisače jaz pa v bani čakal, da se ustavi ta voda, ki ji ni bilo konca. Potem zaloga vložkov pa brisače in gas v porodnišnico. Med potjo sem dobila rahle popadke, ki so se stopnjevali, ker je bila nedelja smo še pozvonili in babica je prišla po naju. Potem pa papirji, kristir, ctg in moj je ta čas šel domov. Babica v tistem času pa je bila kriza no. Začelo me je kar fajn boleti pa mi reče, da če bom rodila s svojimi popadki bomo do jutri tukaj in kar priklopi tisto grozno flašo. Do konca poroda sta stekle kar 2. Potem ko se je moj vrnil je babica naenkrat postala angelček nonstop je hodila spraševat po počutju, ni bilo primerjave od prej. Sledil je pregled in bila sem komaj 1 prst odprta, zamenjala se je babica ki je bila res pravi sonček. In tako sem predihavala res grozne popadke, ki so bili le naprej in nič v križu moj pa je šel še nekaj pojest, ko se je vrnil je videl, da je z mano skoraj konec in seveda niti pomislila nisem več, na nobeno tvegane zvezi z epiduralno samo naj že naredijo nekaj. Zopet pregled in ok slabi 4 prsti ter epiduralna. Nastavili so mi vse, tresla sem se pa tako kot šiba na vodi niti za sekundo nisem obvladala svojega telesa kar dve sva me držali da bi me umirili. In potem olajšanje. 4 ure smeha. Hvala tistemu, ki je izumil to zadevo J Ampak te ure so minile in začelo me je tako pritiskati dol, da sem mislila, da bom znorela. Odpirala sem se zelo počasi, in potem mi babica reče naj kakšno uro poskusim na drugem boku ležati in po eni uri pogleda niti milimetra ni šlo dlje, tako so se odločili, da me bodo odpirali ročno, kakšne bolečine so to pa ne privoščim nikomur. No da skrajšam, ko sem mislila, da bom kar umrla mi pa povedo še, da se mala ne spušča oz se ob popadku spusti vendar gre tako nazaj. Tako mi je glavico z roko vlekla dol ahhh, no ni bilo učinka potem jim je moj zabičal, da mi morajo dajat upanje, ne pa govorit, da ne bo šlo…. To mi je povedal, da sva prišle domov. Skratka bili smo dve miniti pred odločitvijo za carski rez po 11 urnem mučenju. Potem je doktorica bolj v šali verjetno rekla pa potisnite vi ob popadku, da vidimo koliko imate vi moči in sem, pa so rekli ja mogoče pa bo le hitro 3 dedce v sobo, in mojega ven ker nisem žele, da vidi kako me bodo razčetverili v sobi je bilo 6 ljudi 3 na moj trebuh in nato meni več niso prijeli umetni popadki spet so se le pogledali in nato sem rekla kar tak ne vem zakaj, da pa zdaj je, čeprav ga ni bilo in se je zadrla ena no papritisnite pa sem vse zadnje atome moči sem vložila v to samo poslušala sem glavica zunaj, ko sem zajela zrak me je prerezala, ker sem fajn čutila, potem ramena zunaj in puuf cela zunaj, v tem zadnjem sem se tako zadrla, da je moj bi v trenutku v sobi, tako, da rojstva hčerke ni zamudil. In tako smo jo spravili ven našo 4kg pupo ob 23 42. Ah le da je zdrava. Očka pa tako ponosen, da se mu sorodniki ne morejo načuditi. Moj porod ni bil ravno pravljica nisem si ga predstavlja tako hudo, ko je moj razlagal doma jim je baje rekel, da ko je to videl si je le želel, da bi lahko on to prestajal. Skratka preživela sem ampak rodit pa me verjetno več ne dobijo tako zlahka.
|
|
|
|