|
trsica -> RE: Februarke 2011 (20.10.2010 18:12:23)
|
IZVIRNO SPOROČILO: samsara04
Teyla, priznam, tudi mene je strah prvega otročička. Ne toliko zaradi odgovornosti in večne povezanosti z njim, kot pa zaradi tega, kako bo vplival na vez med mano in njegovim očetom. Z mojim se odlično razumeva, nikoli se še nisva resneje skregala oziroma šrajala drug čez drugega. Poznam namreč par primerov, ko je otrok precej spremenil odnos med partnerjema, zlasti na slabše. En od razlogov je ta, da mamica cel dan skrbi za otroka, kar jo precej utrudi in s tem pozablja na moža. On se tako počuti prikrajšanega in nejevoljnega, sploh če je njena utrujenost izgovor za njune "posteljne" aktivnosti. Moj mi obljublja, da bo dal vse od sebe in poskušal čimveč časa nameniti otroku, a vem, da bom skoraj večino dneva sama z otrokom, saj moj po navadi dela do pozne ure. Zato me zanima, kako ste to obdobje preživele mamice in kakšni so vaši nasveti.
Lp
Punce, jaz vam polagam na srce, da pustite očeta k otroku. To naj vam bo glavno. Pustite, da se on ukvarja z njim na svoj način (ki absolutno ni enak vašemu). Naj naredi napako, tudi ve jo boste. Noben od vaju se namreč ni rodil z vso pametjo sveta. Čeprav boste ve dopoldne v službi z otrokom, on pa v svoji službi, mu mirne duše prepustite popoldanske ure njemu. Same pa si privoščite tisto, kar si dopoldne niste mogle. Pa je to lahko le kopel ali pa skok v trgovino ali pa pomivanje posode. Tisti, ki ni doma in nima otrok, si misli, kaj za vraga je toliko dela z otrokom, saj takoalitako samo spi. Malo morgen. Ko dete zaspi, se me mamice spravimo h gospodinjskim opravilom. Ni ura/dve je dete že budno spet.
Mož je tamalga previl že v porodnišnici. Skupaj sva odkrivala toplo vodo glede kopanja, striženja nohtov, oblačenja.... Ko je prišel domov iz službe, je prvo, kar je dobil, dobil otroka v roke. Potem šele kosilo.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] (nepredstavljivo za nekatere njegove sorodnike, kao revež se še spočit ne more) In vsakič, ko je šel ali prišel, sem poudarjala, ati, ati, ati. Najbolj srečna sem bila, ko nisem bila samo jaz glavna tarča otrokovega sveta. (marsikatera mama je tako razočarana, ker misli, da ima otrok raje koga drugega, kot njo. a to ni res in nikoli ne bo.) Tamal je na oba enako navezan. Pogrešamo se pa itak vsi. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
p.s. še vedno se zgodi, da sem jaz npr. v sobi, onadva pa v kuhinji in tamal kliče mene, če mu naredim za pit. jaz pa samo zatulim neeeee, atija imaš zraven sebe. kar njemu reči. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]
p.p.s. že od nekdaj govorim, da moški otrok ne morejo samo rodit in dojit. vse ostalo so sposobni narediti isto, kot me [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|