|
barni -> RE: otrok ne uboga skoraj nič-POMOČ (24.5.2010 8:06:16)
|
Mi z našo čez dan nimamo problemov (2,5let). Načeloma se vse zmenimo, večinoma se slej ko prej strinja s postavljano mejo, največkrat to izvedemo tako, da ji preusmerimo pozornost na kaj drugega.
Vse pa se konča pri večernem spanju. Ko je treba zaspat. Lepo gre čez vse faze (kopanje...). Izbere pravljico, jo dam v posteljo, potem se pa neha.
Ne bi se vlegla, imela bi še sto vprašanj...ok, nekaj časa odgovarjam, potem ji lepo povem, da je treba zaspat in konec. Da lahko povem pravljico, če ne pač ugasnem luč in grem ven. Seveda se potem vedno strinja s pravljico. Žal se nikoli ne zgodi, da bi zaspala med branjem pravljice, ampak počne vse sorte, s tem da leži.
Ko končam pravljico, ji rečem, da naj zapre učke in zaspi. Ampak ona to ne bi. Ugasnem luč in rečem, če ne bo pridna in zaspala, da grem ven iz sobe. In potem se motovili, obrača, miljonkrat dvigne in preveri če sem še v sobi...če me ni, me takoj pokliče nazaj.
Ker sem načeloma proti metodi nadzorovanega joka, hodim nazaj in spet od začetka...uleži se, zaspi, jaz grem tudi spat, ne kliči me več...pa spet pokliče. In tako eno uro, ko končno omaga. Ni važno, kdaj jo dam spat (običajno okoli 20ih).
Kaj delam narobe? Ji preveč razlagam? Verjetno čuti, da mi je težko it ven iz sobe (ker vem, da bo jokala in če se le da, se želim temu izogniti), čeprav ji resno in s trdim glasom povem, da grem ven. Samo potem joka (kriči in prosi, naj pridem nazaj), da pač pridem nazaj.
Zadnjič sem ji rekla, da sem ta večer zadnjič prišla k njej, da jo imam zelo rada, samo da naj zdaj zaspi, ker sem tudi jaz utrujena. Če želi, bo naslednjič prišel očka. In je šel očka, ker je seveda poklicala. In potem je bil jok (pol ure dretja na ful, da je bila čisto premočena), potem je zaspala. Jaz sem se zadržala, da nisem šla tja, čeprav sem trikrat vstala, da bi šla. Med jokom in dretjem je govorila, da hoče k mamici, da bo pridna, da bo zaprla učke, da naj jo očka nese k mamici...
Ne vem več, kaj bi še morala narediti? Vem, da ji je jasno kaj od nje hočem in vem, da me pač izkorišča, kolikor ji dam, toliko vzame, kar je logično. Samo kako na lep način urediti to zadevo? Če ji razlagam, ne pali. Ji je vse jasno, samo drugače dela. Če grem ven, se dere. Če sem zraven ne zaspi nič hitreje, kot če me ni. Meni pa ni, da bi eno uro sedela v temi zraven njene postelje.
Govorim ji, da jo imam rada, da je moja, jo božam, objemam...vse ji povem preden gre spat, tudi čez dan sva veliko skupaj in ji skušam dati kar največ sebe, ker vidim, da ji to veliko pomeni. Vem, da je zelo navezana name. Ni mi čisto jasno ali ima res težave z uspavanjem same sebe ali pa hoče vlečt čas, ko je z mano.
Usmerite me prosim na pravo pot. Meni se zdi ena ura uspavanja čisto preveč, pa če sem zraven ali pa ne.
|
|
|
|