ronja
|
Jaz sem imela take misli prvič: kako bom lahko imela nekoga tako rada kot lubija, pa kar takoj - mislim, lubi si je mojo ljubezen "prislužil", otroka naj bi pa kar tako imela takoj ful rada??? Se mi je zdelo malo čudno, nisem glih verjela, pa so se mi vsi smejali... Ampak je točno tako bilo . Kar tako, brez zaslug, enostavno ga imaš takoj najrajši na svetu... Zato sem pri 2. že vedela, da bo spet isto in se nisem obremenjevala in je tudi bilo - enostavno imaš takoj še tega tudi najrajši na svetu. Na srečo nimamo omejenih zalog ljubezni, tako da to ni problem, samo časa in energije (to pa je problem)... Ampak res, to je ena od tistih stvari, za katere poskrbi narava sama. Očiji rabijo mogoče kak mesec več, ker pač niso nafilani z oksitocinom, pa ne dojijo, pa niso 24 ur na dan z detetom, ampak tudi oni zelo hitro ne bi več mogli odločit, koga imajo raje, tako da brez skrbi! jaz sem taprvo na koncu nosečnosti začela privajat, da se ji ne bom več 100% ves čas posvečala, čisto načrtno. Čim bolj sem jo poizkusila navadit, da se je kaj zaigrala in nikoli, ampak res nikoli je nisem prekinila med igro (ok, če smo kam šli, ampak tako doma pa ne). meni se zdi, da je pomagalo. Aja, pa da se ne boš sekirala, če boš imela po porodu drugačne občutke kot prvič! Vsak je drugačen in na drug način se bosta povezala, ampak bosta se sigurno, če boš pustila (in to boš, saj razmišljaš o svojih čustvih). Vso srečo in gotovo boš imela 2. enako rada!
|