RE: odnos z osebjem v porodnišnici (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod



Sporočilo


ronja -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (14.5.2010 22:20:16)

Pardon, sem mislila, da gre za babice pri porodu.

S sestrami po porodu se pa po moje nima smisla kregat - si misliš svoje in greš dalje, kot je rekla Splišni - takrat imaš bolj pametno delo kot se kregat s setrami;) Je pa vseeno pametno vprašat, kar te zanima, čeprav jim to verjetno ne bo všeč - ampak boljše vedet kot ne vedet.

Pa karkoli ti dajo (zdravila za malega,mislim), nujno preberi prej! Meni so za Ronjo dali zdravilo (kremo) za ritko namesto gela za v usta (res je v zelo podobni embalaži, enaka tuba, iste barve napis in isto ime, samo različni načini, pa res so meli gužvo - se zgodi, samo se splača preverit ravno zato). Ampak ker prvič vidiš, itak ne veš, kako bi moralo katero izgledat. Ni bilo nič strašnega, samo sem vseeno vesela, da sem ji dala samo 1x, potem pa prebrala in se zbunila. ni čudno, da ni marala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

Jaz sem imela sicer v Lj. dobre izkušnje s sestrami, edino malo preveč zaupajo zdravnikom - tale primer je pa od drugič:
"če je zdravnik rekel, da je ok, potem je ok."
"Ampak če je rumena!"
"ja, če jo je zdravnik zjutraj pogledal, je ok."
"Ampak zjutraj še ni bila tok rumena... A ste ziher, da je ok"
"ja, zdravnik jo je zjutraj pogledal, torej ni zlatenična"
Verjetno ni treba povedat, da je seveda bila zlatenična;) Je pa tudi lejli preživela to kar sama brez pomoči zdravnikov.

Hočem rečt, da pretirano zaupanje tudi ni pametno - moraš met svoj kritični um in se ne bockat za bedarije, se je pa treba za pomembne stvari - kot je otrokovo zdravje... Saj ne da ti vedno rata... ampak vsaj probat je treba...




Anonimen -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (14.5.2010 22:31:12)

Ja jaz se načeloma tut zelo vrjamem v rek, da lepa beseda lepo mesto najde in v večini je bilo kar tako ... pred porodom, ko sem bila 4 dni na oddelku so bile super prijazne sestre in zdravnica, pa v porodni je bila babica tut 1A ... res same pohvale ... pote na oddelku je bilo pa malo mešano ... tamlade pripravnice so bile vse ful prijazne par tastarih sester je bilo pa nemogočih ... iz porodne sva prišli ob polnoči in tamala se je prvič zbudila šele okrog 4ih ponoč in ker že v porodni ni hotela zagrabit joške niti nisem vedela kako se to prav pristavi in kako zgleda če prav zagrabi in sem sestro poklicala, če mi pride pomagat pristavit ... no pa mi j zabrusila, da je to moj otrok in da ga bom že znala dojit [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ... tak da men so hormoni tut kar fino delal in sem se zaradi takih parih cvetk kar dost prejokala v tušu ... no danes bi jim povedala tasvoje ...




ronja -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (16.5.2010 9:52:22)

hehe, ja, pri dojenju si bolj sam, vsaj sama imam take izkušnje. Glavno da rata[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Anonimen -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (16.5.2010 12:33:27)

IZVIRNO SPOROČILO: ronja
Glavno da rata[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

No pri nas ni ...




nusi -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (16.5.2010 14:01:05)

A to glede dojenja sred noči al pa če kej rabiš si pač prižgeš lučko oz. pokličeš sestro in nej bi prišla? Kaj pa ostale sosede v sobi, jih pač zbudiš s tem, mene sicer to ne bi motl, verjetno je tak red v P ali kaj?




Anonimen -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (16.5.2010 14:05:20)

Ja tak je red v P ... čeprav jaz sem imela s seboj eno mini nočno lučko, ki je dajala zelo bledo in usmerjeno svetlobo, tako da s tisto njihovo neonko nad glavo nisem zbudila sosede .... samo sem bila tut zaradi tega okregana, da kaj imam tisto luč prižgano itd. ... ma čist sem bila jezna no na momente ... samo namesto da bi jim povedla kar jim gre, sem se zaprla v kopalnico in jokala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ... hormoni pač ...




AnciM -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (16.5.2010 14:09:08)

V P naj bi bila vedno ponoči prižgana nočna lučka, zaradi obhoda nočnih sester. Jaz nisem nikoli prav dobro spala tam, čeprav sta bila oba fanta kar se spanja tiče v prvem tednu zelo pridna.

Kar se pa dojenja tiče Otika, pa mislim, da to nima veze z nočno uro, saj so mojega brez pripomb sprejele v nočno varstvo (Kranj) tudi ob 2 ponoči, ker se mi je nonstop drul. Mislim, da jim tole svetovanje najbolj peša. Meni so samo v porodni pokazale, potem pa češ svojega boš pa že nafutrala. [sm=zmeden.gif] Čeprav sem ga še držala težko, kaj šele obrača z ene dojke na drugo...




ronja -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (17.5.2010 14:02:25)

No pri nas ni ...

Aj, škoda. Ti želim več sreče prihodnjič. Takrat se mogoče lahko obrnešna La leche group ali neki takega. Jaz nisem imela stika z njimi, ampak nekateri pravijo, da so dobre.

No, ponoči jaz nisem klicala sester, pa tudi luči nisem prižigala, me pa ni motilo, če jih kdo je. Če sem dovolj crknjena itak spim, če nisem, pa mi očitno že ni tako hudo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. na splošno sem se fajn razumela s porodnicami in sestrami, čeprav sem imela zelo različne izkušnje - v prvo sem bila v sobi z bivšo striptizeto, ki je imela z bivšo stranko (zdaj možem) prvega otroka, v drugo pa z orto verno mamico treh otrok... Zelo drugače[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], čisto drugi problemi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

Sem pa čez dan vprašala sestre, kadar so pač slučajno itak bile zraven, kaj delam narobe, kaj naj spremenim, da bo mala zagrabila. Pa so mi vse rekle, da nič, da se pač mora naučit in da to traja. Ne vem, mogoče so imele prav, čeprav bi mi kak nasvet prav prišel - recimo da moram bit malo bolj groba in ji porinit zizo do grla nekam not...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Pač ne znajo vsi otroci takoj - Lejla je znala pa takoj po porodu, pa se niti trudila nisem nič.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (17.5.2010 14:18:52)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




ronja -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (17.5.2010 14:28:11)

Ko sem jaz Ronjo rodila, je bila totalna gužva - ogromno jih je imelo carski rez tiste dni - pač 7.7.07 je taka cifra, ki jo je veliko punc hotelo izbrat za rojstvo svojega otroka -resno, brez šale, so mi zdravniki povedali, da je tudi zato gužva. Pa še en tak baby boom je bil takrat. In verjamem, da se niso imeli časa ukvarjat z mano, na intenzivni sploh ne (čeprav to bi mi vseeno lahko povedali, da lahko probam prej dojit, predno ji tam dajo flašo, pač vsakič pred obrokom - ker sem se to morala sama spomnit in predlagat in zatežit...), gor na oddelku pa so videli, da sem ful zagreta za dojenje, tako da mi nihče ni nič rekel, ker so verjetno predvidevali, da mi bo že prej ali slej ratalo... Ne vem, tak si pač razlagam, nimam boljše razlage;)

Drugače so mi pa fajn in vsakič  bi šla v Lj. rodit in bi bila vsakič na b oddelku (sem bila do zdaj 2x). Ampak glede dojenja pa res nisem mela neke podpore ali pomoči tam. Mi je pa pomagala babica, ki pride po porodu na dom.Takrat je Ronja že znala lepo cuzat, ampak mi je pa ta babica povedala, zakaj včasih ne zagrabi: ker imam preveč polne dojke in so trde - jaz sem pa mislila, da imam premalo mleka, ker so me v p. totalno zafrustrirali s tem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] (itak, da ga nisem takoj mela ful, če pa nisem mela male zraven...). In mi je rekla, da naj malo stisnem ven, da bojo mehkejše in bo lako zagrabila. No, to je pa delalo in je bilo super. Sem ji še danes hvaležna za ta nasvet.

Pa če slučajno kateri začne zmanjkovat mleka, ni treba bit takoj paničen, pa dajat dodatka, se dostikrat da to produkcijo spodbudit, mleko ne izgine čez noč... Samo tako, če vas bojo slučajno kake babice masirale, da je otrok lačen pri vas... Ker zna bit to ful stresno, sem videla parkrat...




vesna_b -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (17.5.2010 14:30:27)

jaz lahko babico v porodni in sestre na oddelku. vse so ble fajn, pa tud enga fanta smo mele, ja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
medicinski brat, tak dvometrski.

sem pa mela v sobi še eno mlajšo punco, ki se pa ni z osebjem nasploh čist nič dobro razumela, ampak itak so bli pol sam oni krivi, ne ona. pa čeprav so jo sestre upravičeno nadirale. je mela težek porod, pa 2* je skup padla, ko so jo na wc pospremile sestre, pol so jo pa nazaj prinesle, pa je takoj vzela telefon, pa poklicala vse prijateljice, vse sošolke in sošolce, in so po šoli prileteli, polna previjalna je bila torb, jaken, časopisov..., da tamale nisem mela kje preoblečt. pa tud ko je bilo konec obiskov, niso šli, so se pa na ves glas pogovarjal, ker jih je bilo toliko, da so lahk en druzga preglasil. pol je pa sestra prišla, pa rekla, da so obiski že mimo, in da je previjalna za otroke previjat, ne pa za torbe odlagat, pa je bila sestra čudna...

saj ne rečem, tud sestre majo slab dan, itak, saj so ljudje, sam maš pa tud take, ki kritizirajo, pa čeprav so same krive. tud to je treba upoštevat...




picola1 -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (18.5.2010 8:51:40)


IZVIRNO SPOROČILO: roberta

IZVIRNO SPOROČILO: K_a_t_i

S spoštovanjem dobiš nazaj spoštovanje. S sitnostjo in jezikavostjo pa sitnost in jezikavost... Povsod.


ni vedno tko. žal. eni so tečni in jezikavi že sami po sebi, pa smo lahko mi še ne vem kako prijazni in spoštljivi.

ampak pri meni je bilo obakrat tako, da si nisem upala kaj nazaj rečt (malo po moje tudi hormonsko neravnovesje in splošna ranljivost pripomore k temu). Tam si v milost in nemilost prepuščem zdravnikom in sestram. Eni so prijazni in spoštljivi, drugi ne. Ampak če so ravno ti drugi v zmeni, potem je bolje biti tiho, ker si sicer delež še manj pozornosti in prijaznosti kot sicer.  Te pa že tako pogosto primanjkuje.




Se strinjam! Pa sem medicinska sestra in govorim iz te perspektive. Tako kot v vsaki službi, smo tudi v zdravstvu ljudje, ki radi delajo in ki malo manj radi delajo to, kar delajo. In imaš že po karakterju ljudi, ki so nesočutni, netaktni itd. pa čeprav nekako ne spadajo ravno v ta foh. Imam par takšnih sodelavk in je res težko delat z njimi...
Je pa tut res, da se velikokrat najde kakšne človek, ki je preobčutljiv, zahteven, razvajen...včasih pa samo prestrašen in se potem res nemogoče obnaša. No, do takšnih ljudi je pa res včasih težko bit potrpežljiv...sam enostavno moraš. Eni so lažje potrpežljivi, drugim pa je to čist nemogoče, ker nimajo potrpljenja s takimi. Smo pač v zdravstvu še vedno samo ljudje, ki imamo tut svoje probleme od doma in enim gre na živce nekaj , drugim spet nekaj drugega. Npr. moja sodelavka je čist alergična na ljudi, ki se smilijo sami sebi. Sam ve, da je to njen problem in takrat se pač (če se le da) s takim pacientom ukvarja ene druga, ki ji to pač ne gre na živce. Tako to je.

Torej, če potegnem črto...imaš vse sorte-zatežene sestre in zatežene paciente (in svojce!). In vidiš, katera ima samo slab dan in katera je takšna skos. Načeloma je pa tako, da lepa beseda lepo mesto najde...in je večja verjetnost, da boš dobil lep odnos nazaj, če ga tudi sam daješ. Velja tako za paciente kot za sestre.

Kar se pa tiče bit tiho ali povedat...Jst osebno mislim, da je treba povedat, samo spet se da to na lep način. Ne kričat pa ne vem kaj...ampak povedat, da ti tak odnos ni všeč in da želiš, da se drugače obnašajo do tebe.
Imam pa jst osebno izkušnjo, ko sem bila nesramna do enega pacienta (imela sem ful slab dan pa še delala sem s sodelavko, ki je bila nataknjena in sem bila potem jaz še bolj) in je pacient čist popizdil, da če nisem za delat z ljudmi, da naj grem prekladat papirje...In me je čist zafleširalo...Sem se orng usedla dol sama s sabo pa se mu potem pred vsemi drugimi pacienti opravičila. Ta izkušnja je bla res dragocena zame in od takrat naprej se res max. potrudim, da sem prijazna do vseh. In sem hvaležna temu pacientu, da je odreagiral tako kot je.





ronja -> RE: odnos z osebjem v porodnišnici (18.5.2010 12:01:06)

Sem se orng usedla dol sama s sabo pa se mu potem pred vsemi drugimi pacienti opravičila. Ta izkušnja je bla res dragocena zame in od takrat naprej se res max. potrudim, da sem prijazna do vseh. In sem hvaležna temu pacientu, da je odreagiral tako kot je.

Svaka čast!

Se pa dostikrat da obrnit ljudi, tudi kadar so nataknjeni, meni je pri babicah uspelo. Valjda sem bila paf, ko me je babica najurila, čim sem not stopila in so potem še zgoraj zavijale z očmi, ampak sem se hitro sestavila in se enostavno nisem dala: rekla sem si, da je to najin dan in da ne bom pustila, da mi ga pokvarijo. Da bom mela lep porod, pa če so še tok nataknjene[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. In sem ga mela, hehe.
Drugič, ko sem pa že vedla, kaka je ta babica, pa mi je celo ratalo, da sem jo na koncu nasmejala, sem še zdaj ponosna na to - ker nekak 15 min. preden je otrok zunaj nisi glih v najboljši kondiciji za potegnit najboljše iz človeka. Ampak se da, hehe[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Sem si, že ko sem jo vidla, rekla, da zdaj mi bo pa ratalo:)

Večinoma se pa nimaš kaj bat, so sestre zelo prijazne. Res pa je, da jaz nisem preveč zahteven ali zatežen pacient (sem bila že dostikrat v bolnici in nikoli nisem mela problemov). Nekak ne pričakujem, da bi me morali v bolnici vsi strešt, ne glede na to, kako se počutim, poizkušam vedno čim več sama in redko za kaj prosim, pa sprejmem opravičilo, če se pač zgodi napaka.

Se mi zdi, da so bolj problem zdravniki kot sestre: ker ti dostikrat enostavno ne povejo vsega (ne vsi, se pa precej pogosto dogaja), njihova mnenja so si diametralno nasprotna, hkrati pa vsi želijo, da upoštevaš njihovo mnenje, med seboj očitno ne govorijo..., se jim ne da vzet časa, da bi ti odgovorili na kako vprašanje (saj ne mislim razpredat 100 let, ampak en odgovor v 3 besedah pa ni toliko... ali pa te zelo podcenjujoče obravnavajo, ko da si čisti kreten (kar ni nujno res;). in ker se pa oni res nikoli ne znajo opravičit za napako - vsaj meni se še nikoli niso, pa so se že res veliiiiiikokrat zmotili, včasih tudi s hudimi posledicami...

Ko so mi dali narobe mazilo za Ronjo, se mi je med. brat opravičil in prav zato nisem bila več jezna nanj - ker je bil pošten in ni poizkusil prikrit napake. Ampak zdravniki so pa zafrknili veliko večje stvari, pa nikoli ni nihče niti priznal, da je naredil napako. Nekak med vrsticami nekaj palamudijo, nikoli ti nočejo lepo razložit, kako je v resnici,... to jim malo zamerim... Saj napake se dogajajo, to lahko človek razume, ampak ta odnos je pa nekaj drugega...




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]