RE: razumevanje z brati, sestrami (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


tinkatonka -> RE: razumevanje z brati, sestrami (7.5.2010 8:39:09)

Midva z bratom sva pa karakterno tako zelo različna, da tudi v času odraščanja nismo bila v nekem super odnosu. Sva se razumela normalno, nisva se kregala, ampak prav najboljša prijatelja pa tud nisva bila. Zdaj ko živiva vsak v drugem mestu se vidiva le občasno, bolj kot ne po naključju, ko on pride k staršem na obisk, jaz pa tudi, pa na RD-jih, obletnicah. Vmes se zelo zelo redko pokličeva. Še največ veva kaj se dogaja drug drugemu preko FB. Žalostno, a pač tako je. Pač karakterno ne greva skupaj, mi je pa vseeno brat in ga ima zelo rada.




Pilar -> RE: razumevanje z brati, sestrami (7.5.2010 9:11:22)

Moja sestra je sestra po usodi, prijateljica po izbiri. Imava vsaka svojo družino, živiva 30 km narazen, ampak se vidimo vsaj enkrat tedensko, slišiva pa večkrat na dan.....Rada jo imam.....




zvezdica_1 -> RE: razumevanje z brati, sestrami (7.5.2010 10:04:39)

moj bratec. čeprav pri 25 niti ni več mali, ampak v mojih očeh bo vedno tisti nagajivi lump, ki je ob polni luni hodil po stanovanju s svojim medvedkom. vedno tam, ko ga rabim, pripravljen pomagati brez da bi to kdaj kasneje pod nos vrgel. četudi se v kaki stvari ne strinjama, v primeru zunanjega "sovražnika" potegnema skupaj, da naju ni mogoče pemakniti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
sem pa tudi jaz na razpolago njemu. kot starejšo sestro me navadno čakajo uraden zadeve....in vprašanja, če je to in to darilo ok za njeogov punco....upam, da tak ostane vedno....




darja.mark -> RE: razumevanje z brati, sestrami (9.5.2010 0:49:22)

Ampak jaz tega ne razumem, kako je on vse pograbil...saj tudi tebi kaj pripada po zakonuuser posted image


Naj bi, sam so mi vsi skup napletli da je kao nov zakon (kar je reku tut notar) da lahko lastnik-v mojem primeru mami- se odloči komu bo dal hišo. In jo je pač dala njemu. To je darilna pogodba ki jo lahko nardijo brez mene. Mi smo itak meli frke okol te hiše eno leto skor. Ponujena je bila obema. Najprej noben ni hotel it tja živet, nato oba....in so pol popustili da grem jaz-je bla pomoje neka fora-in so mi rekli da če grem jaz dol moram splačat njega, ker so vedli da dnarja nimam. So rekli da kredita tko ne bom dobila. No ko sva z mojim se pozanimala in že skoraj dobila kredit pa so vse skup preklicali kao da še ni pravi čas in da zaenkrat ne bosta hiše nobenmu še dala. Vmes je blo še par dogodivščin, ne bom tukaj zdaj predolga, in smo se res že grdo spričkali ker mammi in njen nista vedla kermu bi dala in sta podajala ponudbo sem in tja.  Nakar se čez leto dni moj dragi bratec spomne da bi pa on šel dol, meni to povejo, sem rekla da jaz bi pa tut šla, pa so rekli da ne, da zdej sta že ključe dala njemu in da gre on, mene bo izplačal v roku 6-ih let. &-IH LET!!!! Medtem ko bi jaz njega takrat mogla takoj!!! In ko smo šli k notarju podpisat tole pogodbo, se tam pač nisem srinjala in sem rekla če dobi eden danes, naj dobi še drugi. Kaj sem pa jaz manj vredna da bom čakala 10 let? ( mimgrede, glede stanovanjskih razmer sva na istem, oba v najemu, z malim otrokom) No in je reku notar da če ne bom podpisala da bojo nardil preko mene, mami se mene kot dedinje odpove in da njemu vse kot darilo. In da jaz ne morem nič zahtevat.
No in tko je blo ker jaz nisem hotla podpisat. Čeprav je mami njemu kasneje rekla da mi bo denar moral dati čeprav so podpisali drugače, sam vseeno gre se mi za princip. Jaz ne bi mela srca nekaj vzeti pa da njemu ne bi dala. Njega pa boli k..., bo sestrica čakala pa še 6 let najemnino plačevala. In s tem da bi on lahko vzel kredit pa me splačal, ga dobi. In tudi prišparano ma nekaj. Sam je gospod ki itak vse dobi rekel da on se pa ne bo pufal da ko bo mel bo pa dal.
Mislim, ko misliš da nekoga poznaš, ko bi dal roko v ogenj zanj, pa ti takole prbije....ne bo se pufal, sej je vse dobil...zato pa ne zna cenit ničesar!!! Eh bom nehala ko sem dolga in itak bom sam živčna spet ratala ko se sam spomnem na egoistične ljudi [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/grrr.gif[/image]




viroza -> RE: razumevanje z brati, sestrami (9.5.2010 7:37:00)

IZVIRNO SPOROČILO: tinkatonka

Midva z bratom sva pa karakterno tako zelo različna, da tudi v času odraščanja nismo bila v nekem super odnosu. Sva se razumela normalno, nisva se kregala, ampak prav najboljša prijatelja pa tud nisva bila. Zdaj ko živiva vsak v drugem mestu se vidiva le občasno, bolj kot ne po naključju, ko on pride k staršem na obisk, jaz pa tudi, pa na RD-jih, obletnicah. Vmes se zelo zelo redko pokličeva. Še največ veva kaj se dogaja drug drugemu preko FB. Žalostno, a pač tako je. Pač karakterno ne greva skupaj, mi je pa vseeno brat in ga ima zelo rada.
Se bom kar podpisala če lahko.
Ima pa sedaj še otroka, ki sem ga videla dvakrat odkar se je rodil,pa še to sem mogla prosit.
Žalostno,toda resnično.




Gina -> RE: razumevanje z brati, sestrami (9.5.2010 12:12:15)

IZVIRNO SPOROČILO: darja.mark

Naj bi, sam so mi vsi skup napletli da je kao nov zakon (kar je reku tut notar) da lahko lastnik-v mojem primeru mami- se odloči komu bo dal hišo. In jo je pač dala njemu.


IN ti še govoriš z mamo? Saj tu ni samo brat kriv, je tudi mama in to v bistvu še najbolj.

Ma drugače je pa tako, da se skoraj vsak odnos podre, ko pride do delitve premoženja. POgosto se to zgodi.

Drugače pa sem bila jaz celo mladost totalno zagrenjena, ker se je moj brat neprestano maščevalno vedel do mene, skoz sem hodila kot po jajcih, da bi me vsaj kdaj rad imel. Pa se to ni zgodilo, ker je bil preveč ljubosumen name. Kot otrok se včasih leta dolgo ni pogovarjal z mano, kar tako malo, recimo ker sem si sposodila ravnilo, ne da bi ga vprašala - pa sva v isti hiši živela, pa je to delal. V bistvu so za to ogromno krivi starši, kot je ena že napisala. Namesto da njegove ljubosumnosti name ne bi tolerirali, namesto da bi preprečili da se izživlja nad mano, so ga milo prosili, če bi prosim nehal in mi rekli,d a jim je žal, da ne morejo nič (halo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], starš reče, da ne obvlada 6-letnika??, ki se tri leta ne pogovarja s sestro), saj ga tepsti ne nameravajo, tudi kazen jim ni bila sprejemljiva oblika, dretje tudi ne, drugih načinov pa tudi niso iskali. Zamerim jim to, da so pustili tak teror enega otroka nad drugim. Zamerim, da so tolerirali nasilje in ga spodbujali in celo nagrajevali.
p.s. jaz nisem bila niti obveščena, da sem postala prvič teta, nisem bila povabljena na poroko, bila sem zanj en gnoj

Danes je najin odnos še najboljši, kar je kdaj bil. Malo je odrastel, malo je pomagalo, da je dobil najboljšo možno žensko poleg sebe, ki jo ima zelo rad, saj je poleg nje vseeno razvil majčkeno širše poglede na svet, malo pa tudi življenje samo in otroci.

Sem pa rekla mojim otrokom, da če se bodo kdaj tako vedli en do drugega, kot sem jaz na lastni koži doživljala, da tega pa ne bom prenesla, niti dopustila. Če bo treba, da jih bom tudi iz groba hodila strašit, da naj rajši nikdar ne probajo z nespoštovanjem, ker bodo enkrat vsekakor imeli na tem svetu samo en drugega in da morajo skup držat.

Skratka, razumem tisto, ki je prva objavila post o odnosih z brati, sestrami, ker to je res grozno, da se cel lajf tepeš za ljubezen nekoga, ki mu je zate bolj ali manj vseeno. Kasneje v lajfu prideš do tega, da se za ljubezen ne moreš borit, niti ti ni treba zato hodit po jajcih. Če te ima rad, super, lepo, če te pa nima, pa zato ne moreš biti nesrečen. Ni smiselno.




emma83 -> RE: razumevanje z brati, sestrami (9.5.2010 12:35:53)

Jaz imam s svojima sestrama super odnos, slišimo se vsak dan in to večkrat dnevno. Sploh si ne predstavljam, da se ne bi mogla obrniti na eno ali na drugo. Je pa res, da je blazna razlika v današnjem odnosu, ko smo vse 3 odrasle in v odnosu recimo 10 let nazaj, ko se pa včasih tudi videti nismo mogle. Ko smo bile majhne in smo se skregale, tudi steple, sta vedno oba starša vztrajala na opravičilu vseh vpletenih in poljubu na koncu. Kako mi je šlo to na živce takrat, danes pa razumem, da sta nam že takrat dajala vedeti, da takšen odnos in kreg ni sprejemljiv in HB za to.







darja.mark -> RE: razumevanje z brati, sestrami (10.5.2010 13:12:17)

Ja z mamo še govorim. Ker v tem primeru je in ni kriva. Ne vem sej jaz sem pomoje tut preveč popustljiva in tko...preveč jo mam rada da bi se z njo zahaklala. In tudi njen (moja dva sta ločena) je fuuul vplival nanjo, v bistvu je celo 'igro' vodil on. In sem vidla da je ona ful v dilemi ni vedla kaj bi nardila. Prodat ni hotla, hiše je bla samo ena, njen je na njo pritiskal,...in brat se je pač zagrebel. Sej mene nebi motilo če bi me pač izplačal kot bi jaz mogla njega. Ampak najbolj me je zmotilo to, da so pač bli dvojni standardi. In še to, da on ma denar in lahko vzame kredit da bi mene izplačal, (pa je rekel da ne bo)jaz bi pa mogla močno stisnit da bi kredit sploh dobila in ga dplačevala (pa bi to naredila ker je edino fer).

Vglavnem večino sta kriva brat ki je na mamo tolk pritiskal in izsiljeval kot mali otrok, in pa njen tip. Mami pa vem da ni lahko ker takrat ni nič spala, baje je zaradi tega tut zbolela, in sem ji videla da se ful sekira. No sem se tut jaz ampak je le moja mami in nisem mela srca delat še večje štale. Pač se nisem strinjala da podpišem, brat pa je zdaj kot da ga ni.




sanelaa -> RE: razumevanje z brati, sestrami (10.5.2010 14:20:23)

Imam 8 let mlajšo sestro, ki ima svoje muhe in svoj pogled na svet.

Ampak kljub temu se lahko z njo pogovorim, no, bolj ona z mano, si zaupava, ve da se lahko vedno obrne name, jaz na njo.....tudi mojega sina obožuje in ga je vedno pripravljena pazit, se ukvarjat z njim, skratka brez problemov.







Anonimen -> RE: razumevanje z brati, sestrami (10.5.2010 17:41:33)

Jaz imam mojo sestro in brata ful ful rada. Zanju bi naredila vse, če rabita pomoč, nasvet... sem tu zanju in obratno seveda. Smo pa 4 in 6 let narazen. Jaz sem najstarejša sestra je 4 leta mlajša, brat pa 6.




ronja -> RE: razumevanje z brati, sestrami (11.5.2010 16:14:27)

Z bratom se super razumeva, s sestro sva precej na distanci, res je pa tudi precej fizične razdalje (en precej velik ocean, pa druga polobla) vmes... Ne vem, če si strašno želim njene bližine, v bistvu bolj ne kot ja, ker bližina z njo prinese s seboj precej drugih stvari, ki pa jih v svojem življenju nočem.
Z bratom bi mi bilo pa hudo, če bi se skregala ali odtujila. In kadar se kaj počiva, vem, da je obema hudo in sem vesela, da je tako:)

za svoji punci si straaašno želim, da bi se dobro razumeli med seboj, vem pa, da tega sama ne morem naredit - če sta kompatibilni, se bosta razumeli, če nista, pa ne. Lahko samo zafrknem zadeve, če bi recimo eno preferirala ali dol tlačila. Tega ne bom delala, ostalo je pa na njima.




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]