sami0804 -> RE: kdaj pravljice (5.5.2010 12:32:04)
|
IZVIRNO SPOROČILO: barni Jaz sem kot otrok ogromno prebrala, hitro sem se naucila brati in res sem veliko prebrala, ves čas sem visela v knjižnici, brala sem vse sorte, tudi pravljice, še danes rada preberem kakšno dobro. Kaj mi je to koristilo? Veliko. Imela sem zelo dobro domišljijo in dober besedni zaklad, pri pisanju spisov v šoli mi ni bil problem napisati 3 A4 formate v eni šolski uri že v OŠ. To bi bil nekako opis mene same.Dodala bi še edino to,da tudi pri nas ni bila ravno navada,da bi brali pravljice,pa sem vseeno knjigožer in še vedno berem tudi pravljice. No,kakorkoli,ko sem bila prvič noseča,sem seveda v sanjah videla samo sebe,kako sedim v udobnem naslonjaču in mojemu malemu sinku pripovedujem pravljice pred spanjem.No,mojemu malemu sinku ni na kraj pameti padlo,da bi sedel mami v naročju in poslušal neke romantične zgodbice,ko pa ves širni svet čaka,da ga razišče!!Pri kakih dveh letih in pol mi je uspelo kvečjemu to,da mi je sedel v naročju in listal knjigo,jaz pa sem s vsake strani uspela prebrat stavek ali dva[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].Potem je prišlo obdobje,ko sem si morala pravljice izmišljevat sama-bolj je bila čudna,rajše jih je imel. No,sedaj je star pet let in pol in prav rad posluša tudi daljše pravljice,še rajše pa knjige gleda sam.Bere še ne,vendar s pomočjo domišlije ponavadi sam sestavi zgodbo.Sestrica je stara dve leti in pol in kaže malo več zanimanja za zgodbe,vendar se vseeno hitro naveliča in odide vstran. Bi rekla,otroci s(m)o si različni,vsak pokaže interes za nekaj drugega in prav je tako.
|
|
|
|