|
Anonimen -> RE: Majčice 2010 - 3. del (9.5.2010 20:18:55)
|
Hvala vsem za čestitke In seveda iskrene čestitke vsem, ki ste še rodile, ali pa se samo javile kasneje, da ste rodile
Mi smo že tudi doma Jutri gremo na žalost na vaganje, ker so mi malo zatežili zaradi Benjaminove teže, ker je od poroda izgubil 300g, pa čeprav lahko otrok baje izgubi 10% porodne teže, kar je v najinem primeru 380g (porodna 3800g),, ampak sem na žalost nabasala na eno tečno pediatrinjo, ki me je hotela še obdržat v P do jutri in sem imela tako včeraj jokalni dan. No, ker je bila teža danes zjutraj ista kot včeraj zvečer (s tem, da je bil ponoči 3x pokakan), sva lahko šla domov.
Imava en velik, majhen problem, kakor vzameš, ker mali nikakor noče zizat, kljub temu, da bo meni dojke kar razgnalo in imam mleka še za vse ostale otroke v P, tako, da si sedaj pumpam in bom fasala živčni zlom, ker imam ročno črpalko in ne gre nikamor Težo sva izgubljala tudi zaradi tega, ker je mali kar nekaj cuzlal in dudlal na bradavici, potegnil ni pa nič. Ampak to je en tako len otrok, da se mu tudi zajokat ne da, če je lačen... Upam, da bova vseeno lahko še kaj zizala, se bojim, da mi bo mleko drugače počasi usahnilo, če pa ne bo šlo, pa pač ne bo šlo...
No, še moja porodna zgodba:
5.5. sem se zbudila ob 4.00 z močno bolečino kot pri menstruaciji in šla lulat, ko je kar naenkrat pljusknilo in sem vedela, da je odletel čep. No, zdaj VEM kaj je čep in vsa tista sluz, ki mi je že en teden prej ven tekla to nikakor ni bila. Čepka res ne moreš falit. No, kakih 5 minut za tistim sem dobila prvi popadek (ja, tudi za popadek sem takoj vedela, da je to to, pa čeprav sem jamrala in jokala in stokala, da nikoli ne bom vedela). Ker nisem vedela na kake intervale bo sem šla še nazaj v posteljo, ko me je spet zagrabilo. Bili so kar na 5 minut, ampak se mi niso zdeli nekam grozni. Vseeno sem šla pod tuš, vmes se je zbudil dragi in rekel, da gre v službo, pa sem rekla, da danes pa ne gre nikamor, ker grem jaz rodit Skoraj ga je kap, ampak sva počasi odpeketala. Ctg mi ni risal NIČ!! Potem me je pregledal dr. in rekel, da sem odprta 3 cm in za v porodno, ampak da bo šlo verjetno vse počasi in, da bo pustil tudi, da gre vse naravno. Ob 8.00 sem bila v porodni in se sprehajala, mojega so še domov poslali, da itak ful dolgo ne bo nič. Popadki so se stopnjevali, poklicala sem mojega in ob 12.00 sem bila že odprta 10cm, pripravljena na finiš, potem pa............ mali ni šel nikamor Mehur so mi hoteli predreti najmanj 5x, pa ga niso mogli, malega so mi še po glavici popraskali. Kasneje (ko sem že rodila) so ugotovili, da je mehur počil, ampak je njegovo odtekanje oz. odtekanje vode preprečila glavica Benjamina, tako, da je tudi bošček poskušal na svet pririniti ˝po suhem˝. Našopali so mi še umetne popadke, da bi se mali le spustil, ampak ni in ni in ni šlo, tako, da so se po 4,5h odločili, da mu bodo pomagali z vakumom. Kaj naj rečem: v tistem trenutku sem bila vesela, ker sem vedela, da bom rešena, zdaj mi je hudo, ker ni šlo res naravno, pa šivana sem podolgem in počez, ampak... vse pozabiš, res, res, res, pozabiš. Rodit sicer ne bi šla še 1x ( trenutno), ampak, ko zagledaš svojega sončka so poplačane vse ure in muke v porodni
En lep pozdravček, se vam javim, ko bo mogoče, trenutno imava malo obsedeno stanje
|
|
|
|