|
petruscha -> RE: Majčice 2010 - 3. del (6.5.2010 10:38:51)
|
Moja porodna zgodba, če katero zanima. Sem si jo shranila na kompjuter.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Evo mene, končno lahko normalno sedim, zato si bom vzela nekaj časa in napisala mojo porodno zgodbo.
V ponedeljek 22.12. sem imela zjutraj pregled pri svoji ginekologinji in na CTG ni pokazalo nič popadkov, čeprav je mene že kar konkretno zvijalo, odprta pa sem bila 1 cm. Sestra me je naročila na pregled 24.12.- ja pa mi ni bilo potrebno iti...
Po pregledu sem še tekala po TUŠ marketu in si nabrala zalogo čokolad, ko sem prišla domov sem bila prav pošteno utrujena, kar ni bilo podobno meni, pa še mislila sem da sem si prehladila ledvica, ker me je tam nekje pošteno bolelo. Sem rekla, danes pa ni šans da grem na orbitreck, pa če mi plača kdo. Tako kot tudi prejšno noč me je tudi to noč zvijalo, vendar sem zaspala in se prebudila ob 03.00- grem iskat mobitel in gledam na koliko časa so krči. HMM, ja na 10 minut in si rečem ni panike, če bo šlo na 5 pol grem pa pogledat v porodnišnico. Ob 06.00 grem na WC in glej na hlačkah opazim svež izcedek krvi. ALARM (mi je ginekologinja naročila prejšni dan, če bom opazila svež izcedek, brž v porodnišnico). Zbudim mojega in greva okrog 07.00 ure od doma.
V porodnišnici povem, da sem že čez rok in da imam krvav izcedek. Me pošljejo takoj na CTG, sestra me vpraša če imam že kaj krčev. Ji reče da ja in me sam čudno pogleda. Na Ctg ju res kaže popadke na približno 7 min. Grem še na pregled k zdravnici, ta mi pravi lepo ste že odprti 4 cm. Dobim haljo in srajcko, se preoblečem in gremo v porodno.
Zgoraj v porodni me že čaka moj dragi in pa babca. Ta me še pregleda spodaj, pomenimo se še glede epiduralne (EA samo v primeru da bi porod trajal dolgo in da se ne bi več odpirala ), mi vzamejo kri, nato pa klestir. Ker sem popadke kar dobro prenašala, me je babca naslednjič pogledala šele ob 10.45, do takrat pa sva se z mojim dragim slikala in pogovarjala. No, babca me pregleda, pravi da je vse lepo, mi predre mehur, nato me priklopi na CTG in jaz čukasto gledam in vprašam če bom morala zdaj pa kar ves čas ležat????? Babca pa pravi, da bomo videli kako bo in me še zadnjič vpraša če želim EA in jaz brez razmisleka, seveda neee. Nato predihavam popadke, ki niso bili tako hudi in vprašam če grem lahko še na WC, no pa sem šla in to 2 krat in tudi 2-krat pod tuš. Pridem nazaj v porodno in grem na žogo za nekaj časa, ker tako menda oblažiš popadke in CTG mi namontirajo kar tam na žogi, da spremljajo srček mojega otročička. Pa mi postane zelo slabo zaradi popadkov in prosim babco če bi šla lahko malo na sprehod po hodniku- in ker je vse ok kazalo mi je dovolila. In tako minejo 2 uri, nato pa se začnejo močnejši popadki in se vležem na posteljo (toliko o porodu kleče)- mi je kar pasalo. Predihavam popadke s kisikovo masko, najhujše pa so bolečine v predelu ledvic in križa- nenormalen pritisk in bolečina. Babca pravi, da bi lahko začeli pritiskati, pa smo začeli in ker sem imela še kar precej moči, sem še kar nekaj popadkov predihala. Babca me vpraša če želim kaj proti bolečinam, jaz pa trma in pravim da ne.
Ko še kar nisem mogla potisniti mojega otročička ven, sem kar rekla babci, da ne gre- pa mi ta reče, da notri že ne bo ostal. Nato pridejo še dve zdravnici in sestra in me vsi spodbujajo. No pa dajmo še enkrat sem rekla in prediham še 3 popadke in štart. Pritiskam, izdihnem, vdihnem pritiskam,-- nekajkrat ponovim, v ozadju slišim da je glavica že zunaj,.... še malo in že ga imam v naročju. Najlepši občutek in nepopisna sreča v mojih in očetovih očeh, ko imava v naročju najinega sineka Leona.
Mali je imel rokico zraven glavice, zato so me prerezali, vendar menda čisto malo.
V porodnišnici sem preživela 4 dni, v soboto sva odšla z Leonom domov. Kar se tiče osebja v porodnišnici je bilo kar ok, imela sem super cimro, spanja pa ni bilo skoraj nič. Največja nadloga so bili šivi, počutila sem se polno energije že takoj po porodu....
No sedaj doma pa je Leon pravi angelček: papa, spi in se carta. Tudi njegovega nasmeha sem deležna vsak dan. Res enkraten občutek.
Upam da nisem bila predolga,.....
|
|
|
|