*miška* -> RE: januarke 2011 (2.10.2010 18:32:30)
|
Živjo vsem! Ja meni se je tudi apetit povečal na ful [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. Prve štiri mesece sem imela apetit na nuli in sem jedla samo kokr je bilo nujno. Tudi sladkorja nisem pogrešala, se mi je bolj upiral. Zdej pa......lačna kar naprej, sladkarije pa so postale moje naj prijateljice [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. Se probam vsaj malo kontrolirat samo je bolj težko. No ravnokar pečem palačinke[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], toliko o tem. Na vago raje ne stopim, bom zadnje dni pred pregledom malo bolj pazila. Mi pa niha teža za kg gor dol. Se zvečer vagam in zjutri, pa imam zjutri eno kilo manj. Buši je pa tudi men kr fajn narasel zadnje tedne, sem si danes izmerila obseg in imam pri 26 3/7 105 cm. No malo je najbrž tudi napihnjenosti zraven. Še vedno čakam fenixluxa, je že bilo obljubljenih 3. tedne. Jst pa gibe zadnje dni čutim bolj nežno in malo manj, kot prej. Ker sem navajena že od 20. tedna nekje čutit kar konkretno boksanje, me je to tud mal prestrašilo. Samo sem prebrala, da zdajle lahko otrok še menja lego, ker ima dovolj prostora, zato ga lahko manj čutimo. Prej sem se pritoževala, ker me je tolk boksala, zdej si pa želim da bi me, da bi bila bolj pomirjena [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley6.gif[/image]. Sej čutim, samo bolj nežno, kot na začetku in bolj v večernih urah. Drugače sem pa tudi jaz panična Br27, skos me neki skrbi. To pa zato, ker pred dvema letoma so mi odkrili pregrado na maternici in me prestrašili, kako bom težko zanosila ali donosila otroka. No potem sem se sama pozanimal prek interneta, pa še specialistka v lj, mi je svetovala naj ne grem operirat, da ni nujno, da bo kaj narobe. Po vsem tem sem se odločila, da ne grem na operacijo. Zanosila sem takoj, strah pa je ostal. Pa vse je bilo vredu, dokler nisem v 17. tednu prvič rahlo zakrvavela, pa niso nič našli, drugič v 19. tednu in še enkrat v 21.Sicer ni bilo nikoli nič narobe z plodom, vedno je bilo kako vnetje ali ranica, ampak strah od takrat ostaja...človek ne more preko tega, itak se ti gre, da bo otrok zdrav in da bo vse vredu in če imaš take probleme, ki te strašijo celo nosečnost, se ne moreš sprostiti. Pa naj mi govorijo, da kompliciram. Čakam, da bom vsaj 28. tednov, saj v primeru, da se otrok prezgodaj rodi, ima z pomočjo že preko 90% možnosti za zdravo življenje. Sej najbrž bom rodila normalno, samo mislim, da vsaka pri sebi šteje te tedne, za vsak slučaj [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
|
|
|
|