Mala trma (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo

Julija08 -> Mala trma (29.4.2010 16:32:51)

Moj sin (20m) je nenormalno trmast otrok. Že kar nekaj časa sedaj ga prijema in je vedno slabše.

Npr. vsak dan gremo na sprehod, ful rad hodi, s sabo vzame svojo kosilnico, potem pa se začne. Noče hoditi po pločniku (če ga siliš se dere kot jesihar), gre samo naprej in potem ko rečem, da gremo nazaj ga noben bog ne pripravi da bi šel nazaj. Tako, da ga je treba nazaj nest...mislim ne vem kaj naj ker se mi že meše, sploh mi ni užitek iti na sprehod, ker že razmišljam kako ga bom potem pripravila do tega da greva nazaj.

Drugače je neverjetno rad zunaj (ker imamo hišo s teraso je itak v glavnem ko je lepo vreme zunaj) ampak kaj ko se noče igrati na vrtu (imamo peskovnik, tobogan, kamione....) amapak samo da gre s terase na vrt že piči proti cesti in sploh ne pogleda nazaj.
Če rečeš, da npr. ne gremo ven toliko časa stoji pri vratih in se dere in tuli "nen, nen, nen"....mislim ne vem kaj naj naredim...sem ga probala zamotiti, motivirati, nič ne pomaga.....



eva1 -> RE: Mala trma (29.4.2010 16:37:20)

Lahko napišem samo da je najhuje okoli 2 leta, potem gre pooočččaaiiiii na bolje..moja hčerka je bila trmasta k [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]...še vedno je, ampak da je sedaj že veliko bolje kot 1 leto nazaj(sedaj ima 3 leta), sin nikoli ni bil pretirano trmast, čeprav je okoli 2 let tudi imel razne fore, ampak ni blo take panike...



ksenija12 -> RE: Mala trma (29.4.2010 16:40:03)

Imamo podobnega:) Samo da je star slabi dve leti in pol. Moj recept: rabiš doslednost in čas. Ko greste na sprehod naj se vam ne mudi. Ko bo prišlo do malega izbruha trme, se pravi, da ne želi it na pločnik, mu razloži, da je treba na pločnik. Če ne bo želel, ga tja odnesi. Predvidevam, da bo začel tulit in ne bo želel več vstat. Naj te ne moti, da se dere,ne oziraj se na mimoidoče, mirno reči, ko se boš pomiril in vstal, bova šla naprej. Če želiš, da ti da roko, vztrajaj na tem, da ti da roko. Najprej mu razloži zakaj in potem mora tako bit. Če ni, pač bodita na pločniku, on naj leži na tleh, se dere, ti mirno stoj zraven. Ko bo videl, da misliš resno, da drugače ne bo nikamor prišel, bo vstal in šel. Vsaj pri nas je bilo tako. Ampak stvar je treba ponovit parkrat, da bo videl, da gre zares - dosledno - ne enkrat ja, drugič ne. Se ti pa ne sme mudit, ker potem boš nehote popustila in ga odnesla.



karmen83 -> RE: Mala trma (29.4.2010 16:55:39)

Tudi pri nas se že ubadamo s trmasto 20-mesečnico, ki se za vsako figo vrže na tla in tuuuli, tudi po eno uro, če ni po njenem. Najraje jo mahne na cesto prijemat presnete mravlje in potem v katero smer pač jo prime, tako da se mi že meša, ko ne vem, kako naj jo odvadim tega nevarnega početja. Je pa še toliko huje, ker s partnerjem in hčerko živimo še pri mojih starših, nas je vsega osem ljudi v hiši, nobenega pravega reda in ogromno potuhe... Groza [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. Če ima katera kak pameten "recept", se tudi jaz priporočam zanj.
Pa lepo se imejte [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka2.gif[/image]



josephine27 -> RE: Mala trma (29.4.2010 19:05:27)

tudi sama sem mama 21mesečnika in zadnjih par mesecev se tud sama ubadam s podobnimi "težavami". lahko svetujem le veliko potrpljenja in vztrajanja pri svojem. mali je ful trmast mami pa zna biti še bolj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. doma se še najbolje obnese če njegove izpade ignoriram. včasih pomaga če preusmeriš pozornost na kaj drugega, še posebaj ko smo zunaj. pa bitke skrbno izbiram, kar ni res pomembno mu pustim da sam izbere., ker se mi res ne da več cel dan poslušat dretja in joka. tako mu dam možnost da sam izbere med dvemi stvarmi. naprimer katero majico bomo zjutraj oblekli. prej se je tud po pol ure dru ker se sploh ni hotel obleč.



zinkazi -> RE: Mala trma (30.4.2010 8:17:19)

Okrog drugega leta se otrok vse bolj zaveda samega sebe. Spoznava, da lahko vpliva na svojo okolico.
To obdobje se pri otroku prične različno. Lahko se prične že okrog leta in pol. Pri nekaterih otrocih pa nastopi pri treh letih. Ko se otrok zave samega sebe, to zavedanje poskuša uveljaviti. Takrat opazimo, da poskuša prestopiti meje, ki mu jih postavimo. Otrok postane bolj odločen, zahteven, najde način s katerim staršem skuša pokazati svojo voljo. Če je le mogoče je pametno upoštevati kaj otrok rad počne (vožnja s kolesom, risanje, igra s kockami) in mu dati možnost, da te stvari tudi počne. Ker pa bi otrok še naprej postavljal svoje zahteve, je zelo pomembno da postavimo meje. Pri tem delamo uslugo vsem, če smo pri postavljanju meja dosledni. Prav je, da ima otrok v okviru teh meja možnost, da uveljavi sebe. Za dobro odraščanje otrok potrebuje tudi svobodo. Pri navadah, ki so vsakodnevne, ravnamo vedno enako. Najbolje je, da imata starša enake zahteve.
To je odlomek iz knjige. Več o člankih preko ZS.



roberta -> RE: Mala trma (1.5.2010 6:51:29)


če moj otrok (23 mesecev) noče iti naprej ali nazaj [sm=smiley36.gif] rečem: "pa pa, mami gre? greš z mano ali ne?" in se res odpravim naprej... in običajno vedno za mano priteče: "mami, čaki"... če pa slučajno ne pride (to je res redko), ker ne vem kaj (je v fazi, ko je slabe volje in se res spunta recimo), pa grem potem nazaj do otroka, ga dvignem in nesem del poti (100 metrov), vmes poskušam spraviti v boljšo voljo, da pozabi, zakaj že ni hotel hoditi in ga dam potem spet dol, da sam hodi... to skoraj vedno uspe. sicer ponovim vajo.

igranje na terasi... meni zveni prav krasno, sploh ob vseh rekvizitih, ki jih imate na voljo. tako, da ti predlagam, da včasih enostavno ti poveš, kako bo, ne pa mali. reci enostvano, da danes ne greste na sprehod, pač pa se boste igrali na terasi. in konec debate. in če tuli, naj tuli. saj bo nehal. mu ni tako hudo, da ne bi... s tem mu ne narediš prav nobene škode - povej mu, da ga razumeš, da si želi iti, ampak da danes iz tega in tega razloga to pač ni mogoče. da pa se lahko enako lepo igrate na terasi.

jaz sem tudi za to, da se otroku prisluhne in se ga upošteva. absolutno. ampak otroku je potrebno tudi postaviti meje. otrok mora vedeti, da na tem svetu niso samo njegove želje in hotenja, pač pa smo tu tudi drugi s svojimi željami, hotenji in potrebami. je pa fajn, da mu te stvari povemo, da to sliši, da ve in da mu pride v zavest, da tako kot mi upoštevamo njega, mora tudi on upoštevati nas. in če se meni kot mami ne da prav vsak dan na sprehod, mora otrok pač to sprejeti kot dejstvo. otrok ni kralj. otrok je otrok in kot tak mora biti tako upoštevan kot omejevan.



Stran: [1]