pupika
|
Tudi jaz mislim, da otrok ne izsiljuje in jaz ga definitivno ne bi pustila da joka. Meni se preveč smilijo, pa še karakter s tem otroku uničimo. Res je tako, kot ej ena napisala, najprej se trudimo in ne moremo zanosit, potem imamo še kake splave, in ko donosimo in rodimo, pa delamo krivico otroku, prej pa si neizmerno želimo otroka. Moj mali bo kmalu star 4 leta, pa še vedno spi zraven mene, nosila sem ga do 2,5 leta, je zaspal na meni in sem ga potem lepo položila v posteljo, kasneje se je sam odločil da ne bo več zaspal na meni ampak v postelji zraven mene. Zbujal se je še do lani decembra in pil vodo po flaški, in to kar kake 4 flaške vode, seveda sem ga morala tudi previjat po 4 krat na noč, pa se nisem nikoli obremenjavala s tem. Sem si pač rekla, je pač taki otrok, ki ima tak karakter. Ko je bil bolan je dobesedno zaspal na meni in tako spal, ko sem ga samo hotela položit v posteljo je bil vik in krik, ko je bil zdrav tega problema nisem imela, in takrat jaz nisem ponočio skoraj nič spala ko je bil mali bolan. Danes se ubadano z drugimi stvarmi z trmo, jaz se še vedno trudim z lepimi rečmi in na miren način, medtem ko mož pravi, da je razvajen in nič ne uboga in imata dostikrat borbe, ko ga jaz želim potolažit, meni mali reče pusti me na miru, pa se meni trga srce. Tak, da daj svojega otroka spat zraven sebe, boš boljše spala ti in otrok, jaz še danes poslušam, da ga moram dat v svojo sobo spat, pa se držim tega, da na silo ga ne bom selila v otroško, pa čez 2 meseca dobijmo še enega člana, pa bo katastrofa, ampak, na silo pa ne, bomo pa vsi v spalnici. Bomo že nekako, saj prehitro odrastejo in sedaj nas potrebujejo.
|