[Brisano sporočilo]

[Brisano sporočilo] (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Finančne dileme starševstva

Sporočilo

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (27.4.2010 21:16:04)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

K_a_t_i -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (27.4.2010 22:30:02)
IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa* eni 500€ obroka kredita, drugi 500€ najemnine. Pri kreditu se takoj postavi "vprašanje" - enkrat bo tvoje. Ja in? Kaj pa bom imel od tega? Stroške. Spal bom pa v isti postelji in kuhal ob istem štedilniku. In gledal isto TV. [sm=smiley1.gif] In če bo čez 15 let tvoj g. Mož izgubil službo? Se boš morda tolkla po glavi, ker boš vedela, da bi lahko prodala SVOJE stanovanje in šla vsaj v eno "luknjo" v najem (ali pa kupila kaj manjšega), tako pa si denar "vložila" v najemnino in si zdaj brez vsega. Ni vse razmišljanje v smeri "kaj bo podedoval otrok". Verjetno velika večina tu gor ne razmišlja o tem, da bo že pod rušo takrat, ko bodo otroci gradili svoj dom.Torej dedovanje na tej stopnji ne igra nobene vloge.

darja.mark -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (27.4.2010 23:20:08)
Kerensa se strinjam s tem kar si napisala samo kako pa veš da te najemnik ne bo čez 3,5,10 let vrgel ven iz stanovanja? Tudi če imaš pogodbo za tolk pa tolk let, ko poteče lahko da ti je ne podaljša več in zahteva da greš ven....kaj pol ostane nam najemnikom, da se selimo kot mladi mački?

ČebelicaMaja -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (29.4.2010 10:13:40)
Kernesa, jaz ti pa samo izračun povem- kako sem bila jaz šokirana- ko smo računali ali stanovanje prodat pod ceno ali ga oddat v najem in s tem odplačevat obrok kredita oz. si olajšat odplačevanje- midva sva za 30 let najela 140 000€ kredita (kupili smo hišo) - preplačala ga bi v 30 letih 52% (pa sva kredit dobila pod še kar ugodnimi pogoji)- odplačala bi 212 000€- ampak- če oddava stanovanje za 500€ mesečno v 30 letih dobiva 180 000€ in še stanovanje nama ostane (pustimo vlaganja in morebitni davek pa dohodnino- še vedno se ti splača)...tako da mene žal nihče ne bo prepričal, da se splača bit v najemu- res da nimajo vsi dovolj začetnih sredstev, da bi si lahko privoščili nakup nepremičnine, ampak, če imaš možnost je iz ekonomskega vidika to daleč boljša rešitev, kot pa najem- vsaj jaz računam, da bom živela upam da, vsaj še kakih 50 let in se mi bo tole moje vlaganje na koncu vsaj malce splačalo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

2mama -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (30.4.2010 13:43:55)
smo 4-članska družina. Kredita za hišo in vseh ostalih stroškov tudi nam nanese tako, da ostane po 300 mesečno za druge izdatke (obleka, obutev, rojstni dnevi ipd). Moramo res gledat na vsak evro, ampak nič zato. Smo se vsaj naučili bolj skromno živet. Prej smo veliko kupljenega, pa ne porabljenega, vrgli v smeti (pretekli rok). Zdaj takih odpadkov pač več ni. :-) Kljub temu prišparamo še za morje (sicer enkrat letno, ampak takrat pošteno). In ja, delamo na petem članu družine!!!

Kerensa* -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (30.4.2010 14:10:57)
IZVIRNO SPOROČILO: K_a_t_i In če bo čez 15 let tvoj g. Mož izgubil službo? Saj jo načeloma lahko že jutri, če tako pogledamo (nihče ni nenadomestljiv), vendar to ne bo naredilo nobene razlike pri mojem trenutnem razmišljanju (za katerega ne morem 100%-no trditi, da ga v prihodnosti ne bom spremenila). Je pa res, da tako, kakor razmišljam, verjetno razmišljam zato, ker ne živimo izključno od Moževe plače. Darja in Maja - načeloma se strinjam z vama, ampak... moja življenjska filozofija je tako zelo drugačna od vajine, da... [sm=smiley1.gif]

darja.mark -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (30.4.2010 23:57:18)
Ok, Kerensa pol mi pa zaupaj tvojo filozofijo če ni skrivnost, jaz bi tut bla v najemu pa brez straha, kdaj se bo lastnik spomnu in reku ajmo vn :) Se strinjam s tabo in kapo dol da tko razmišljaš, da se ne obremenjuješ s temi stvarmi kot me, zato bi rada slišala še tvoje razmišljanje, kako da te omenjene stvari ne skrbijo?

Kerensa* -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (1.5.2010 8:06:46)
Moja filozofija? Hmmm... Celotno je nemogoče napisati, ampak lahko pa poskusim z osnovo. Svet je prevelik, da bi se jaz želela doživljenjsko usidrati na enem mestu. Pri tem sploh ni pomembno, ali se preselim samo v sosednji blok ali na drug konec sveta. Bistvo je, da ne zdržim dolgo na enem mestu. Prostora in lokacije se slej ko prej naveličam. Vidim in spoznam vse, kar me zanima, potem pa se začnem dolgočasiti. In moram drugam. To je prvi NE pri meni, kar se nakupa stanovanja tiče. Na trenutke me sicer prime, da bi pa imela eno svojo "luknjo", ki bi bila čisto in samo moja - moje zatočišče pred svetom. Ampak to je bilo do sedaj vedno samo trenutno, kratkotrajno razpoloženje. Ko pomislim na nakup, se skorajda zmrazim (ob gradnji pa še bolj). Najti lokacijo, kjer želim živeti do konca življenja? Mission impossible. Konstantno kupovati oz. menjavati pohištvo ali pa do konca življenja gledati isto omaro? Ne - jaz potrebujem spremembe. Eni in isti sosedje, takšne in/ali drugačne težave z njimi, selitev pa napol nemogoča, ker bi bila zakreditirana za 20 let? Odpade. Vsako leto ali dve, ko se vsega naveličam, v banki prepisovati nepremičninski leasing na drugega, iskati kupca, vmes čakati in trpeti? No go. Z "luknjo", iz katere želim oditi, plačevati stroške, adaptacije, rezervne sklade, popravila in davke? Srce bi mi počilo. Kakor je pred časom napisala ena RR-ovka - očitno razmišljam bolj po ameriško. Najem. Nobenih nepotrebnih bančnih poslov. Nobenih nepotrebnih stroškov s prej naštetimi stvarmi - vse, razen tekočih stroškov, plača lastnik. Jaz plačam samo najemnino. Ki me stane manj, kakor obrok kredita, istočasno pa mi še dopušča mojo svobodo. Kaj, če mi lastnik odpove pogodbo ali pa je ne podaljša? Nič hudega. Z največjim veseljem drugam. Morda sicer kak mesec prej, kakor je bilo predvideno, ampak slej ko prej bi pa hotela iti sama. Dan selitve je vedno naporen, a ob pogledu na novo lokacijo vse pozabim. Raziskovanje okolice, spoznavanje novih ljudi, nesmiselno zapravljanje za nove stanovanjske dodatke - to mi je v užitek. Nič hudega, če od tega nimam dolgoročnega profita - ga ne iščem. Imam pa od tega ne samo trenutni, ampak konstantni užitek. Rada uživam. Vedno in povsod. Skorajda za vsako ceno. V grob s sabo ne bom odnesla ničesar. Čemu torej kopičiti premoženje, če pa lahko v njem uživam, dokler sem živa? Za otroka? Kakor ju spoznavam sedaj, ko odraščata, sta podedovala kar nekaj mojih genov. Na srečo ali na žalost? Ne vem, ampak nam zaenkrat tako ustreza. Daleč stran od tega, da jima ne bi privoščila, da imata več, kakor imam jaz, ampak sem pa prepričana, da človek določene stvari zna dejansko ceniti samo, če si jih zasluži sam. To ne pomeni, da ne bosta od mene dobila ničesar, istočasno pa tudi ne pomeni, da jima bo vse prinešeno oz. podarjeno. Čemu naj jima podarjam stanovanje, če pa ne vem, ali si ga bosta sploh želela? Skorajda izključno zaradi mojega g. Moža bosta stanovanje tudi dobila, vendar bosta z njim prosto razpolagala. Želita potovati? Prodajta stanovanje in pojdita. Svet je velik in spoznajta ga toliko, kolikor ga lahko. Ko in če se vrneta, še vedno ne bosta brezdomca (razen po lastni želji). Finance? Kaj pa vem... Ne živimo izključno od plače mojega g. Moža (ki je višja od SLO povprečja), a imamo s takšnim načinom življenja toliko stroškov, da nam ne ostane kaj veliko. Pravzaprav skoraj ali čisto nič (odvisno od meseca). Ampak namesto, da bi si cel mesec zategovali pasove zato, da se nam € nabirajo na TRR, raje cel mesec uživamo (če le gre - tudi zmanjka kdaj, brez skrbi). In ko kakšen dan pred plačo ugotovim, da se ne morem privoščiti kosila zunaj, ker sem prej preveč zapravljala, zaradi tega čisto nič ne obupujem. Kot prvo - vem, da bom šla čez nekaj dni spet lahko. In kot drugo - vem, da je bilo prejšnjič lepo. Revščino (in to takšno, kakršno si malokdo lahko predstavlja) sem dala skozi, zato me težko še kaj premakne. Na srečo pa imam tudi gene večne optimistke in vem, da za dežjem vedno posije sonce (čeprav moj g. Mož zraven komentira, da se pa za vsakim soncem spet uščije - so what?). Ufff... da se ne razpišem še bolj, bi bilo mogoče bolje (če te seveda še zanima), da mi postaviš konkretno vprašanje, pa ti bom z veseljem odgovorila nanj.

darja.mark -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (1.5.2010 11:03:33)
uf lepo si tole napisala....zdej te pa še bolj cenim in sem ti fovš da tkole fajn razmišljaš. Vidiš, jaz sem oa čist kontra človek. Mani je selitev nekaj najhujšega. Ko se nekje navadim grem tako težko stran. Ni mi hujšega. Potem sem vedno razišljala kako bo z otrokom, če se bomo selili kot mački. Tu je vrtec, kasneje šola, prijatelji,....No pa sem prebrala tvoj post in moram rečt da se zelo strinjam s tabo. In mogoče gledam na stvar malo drugače, z drugega zornega kota. Sam vseeno-bogve kakšen bo mali, je pa res da kakor ga bomo navadli tako bo...če se od malega seliš sem in tja ti verjetno to ni nič čudno. Če bo pa karakter po meni da je to največja muka, bi pa to znal bit problem. Pa hvala za delček tvojega razmišljanja, si mi odprla kar nekaj novih oken in imam zdej drugačen pogled :)

carbene -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (1.5.2010 18:13:16)
Tudi jaz sem v najemu in nama z možem to vsaj trenutno zelo ustreza, ker dolgoročno itak ne veva, kje bova. Poleg tega je lokacija logistično zelo v redu za oba. Dejansko te tako štiri stene ne privežejo, zacementirajo in zabetonirajo na enem mestu. Če se je treba seliti, se pač seliš (in odkrivaš svet [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] ). Okej, selitve znajo biti naporne, ampak gre. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Poleg tega nimaš stroškov z vzdrževanjem in če te začne kaj motiti na stanovanju, se lahko hitro odseliš. V Sloveniji je edinole moteč dokaj nerazvit najemniški trg. Ameriški način razmišljanja ni samo, da ni problem biti v najemu. Lahko tudi kupiš hišo, ampak če kaže, da bi se bilo treba recimo zaradi (boljše) službe preseliti na drug konec države, jo prodaš in greš (seveda pomaga likvidnost trga...). Pri nas pa še vedno toliko emocionalne navezanosti, jamranja in pričakovanja, da bo država (!) prinesla službe 5 min hoje od vsake hiše. Torej strašna nemobilnost (tako s stališča selitev kot dnevnih migracij). Čeprav se kljub temu strinjam, da so določeni predeli Slovenije (na primer Bela Krajina, Koroška) infrastrukturno izjemno podhranjeni. Svoje otroštvo in mladost sem preživela v hiši in sem si pravzaprav težko predstavljala, da bi kdaj sploh lahko živela v stanovanju. In sem se tudi spraševala, kako mi bo uspelo odseliti se od doma in domačih. Pa je prišlo tako, da sem za tretjino leta spokala v ZDA v okviru podiplomca. In je šlo gladko. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Tako da tudi sedaj ne gledam na selitev kot na neki bavbav. Sploh pa v Sloveniji, ki je itak tako majhna in si blizu vsem, poleg tega pa obstaja tako telefon kot ostale moderne tehnike komunikacije, ki omogočajo, da ostaneš v rednem stiku tudi z ljudmi na drugem koncu sveta. Ne bom zanikala, da bi si enkrat želela nabaviti svojo nepremičnino. Ampak za to odločitev postavljam pogoje, kot so na primer cenovna dostopnost oziroma normalnost, nižji obroki kredita kot bi bila najemnina za primerljivo nepremičnino (sedaj to definitivno ne velja), dokajšnja sigurnost v svoje finančno stanje, dokajšnja sigurnost v relativno stalnost lokacije zaposlitve, likvidnost trga, primerna lokacija itd. Eh, na koncu pa itak pristaneš v domu za ostarele. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] Če si svoj denar v življenju znal primerno oplemenititi tudi za ta namen, je za tvoje otroke odlično, da jim ne obesiš skrbi zate na tvoja stara leta. Tudi če od tebe ne dobijo bajte (ki bi bila že fajn v letih in kjer oni ne bi hoteli živeti).

ČebelicaMaja -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (3.5.2010 19:25:47)
Lahko se gleda na selitev tudi po "Ameriško", ampak meni ne paše. Meni je pomembno da je dom Dom; topel in varen. In urejen po mojih željah. Selila sem se 11x, pa se bom upam da samo še enkrat- dovolj jih je bilo. Meni so selitve naporne. Potujem zelo rada in sem hvaležna, da sem videla veliko sveta in veliko Slovenije- toda vsakokrat znova se rada vrnem domov, v svoj dom. Je ni dežele, ki bi jo zamenjala za Slovenijo- pa škoda, ker bi racionalno res šla s trebuhom za kruhom, toda ... Drugo je tudi kakšni so tvoji otroci- nam je socialna pedagoginja v vrtcu dala namig- da je pomembno, kje otrok požene korenine- to sem izkusila tudi sama in v bistvu sem se celo šolsko obdobje vračala k babici, kjer sem hodila v šolo- domov sem hodila samo spat, moj pravi dom pa je bil pri babici, kjer sem imela družbo, sosede, sošolke in sošolce. Ne vem, ampak jaz bom mojim dvema pikama najprej ponudila neko konstanto, potem, ko bosta dovolj odrasli, pa naj gresta v svet, naj se sami odločita kje bosta živeli... saj , če jim zapustiš stanovanje ni nujno, da morata otroka živeti tam- naj proda in naj to vzame kot začetni kapital. Tudi meni so moji nekaj dali in smo iz tistega štartali- niso pričakovali, da bom celo življenje tam živela. Poleg tega me pa za najem ne prepriča še eno dejstvo- da je obrok kredita za stanovanje enak obroku najemnine- čeprav imaš Kernesa po svoje prav- vsi davki, vlaganja, rezervni skladi ti res nekaj poberejo... ...ampak na konec koncev imaš dom... mogoče sem jaz ena tistih sentimentalnih Slovenčkov, ki so navezani na svoj konec...tako pač je... poznam kar nekaj Slovencev, ki delajo v tujini, samo vsem delo v tujini ni v užitek...pač, ljudje smo različni...

HuAnita -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (4.5.2010 10:49:53)
Mi2 imava kredita približno za tretjino seštevka obeh (trenutnih!) plač. Dodaj stroške, tudi nenačrtovane - ala ko je šla turbina na avtu 1m po izteku zavarovanja - in smo tam... Pri hrani ne štedim, veliko kupujem biološke pridelave - je drago, ampak se mi zdi najboljša naložba. Za otroke veliko stvari dobim, oz. kupujem za punčko, potem podarim naprej eni mamici, ona mi pa za fabtka daje, tako da razen kake kape, nogavic in čevljev imam malega oblečenega... Za zdaj nekako zvozimo, je pa res, da oba delava 'več služb' hkrati, moje delo pa je itak bolj projektnega tipa, tako da lahko kak mesec res dobro zaslužim, pa je potem nekaj mesecev spet bolj suša... Ampak sem se že navadila... Kaj bo, če bo... Se skušam ne spraševati, ker sem itak strahopetka po naravi. Bo že... HB imam družino, ki mi lahko (skromno!) v vsakem trenutku za nekaj časa finančno pomaga. Moje mnenje glede jemanja kreditov - narediti je treba tudi najbolj črnogledo računico - in se za tisto odločiti. Mi2 sva nekaj več vzela, se mi zdi pa neprecenljivo, da bo to nekoč (upam!) moje oz. od mojih otrok, neka nepremičnina, kot pa da bi zdaj v najemu denar stran metala in si morda 1x več letno privoščila morje, ker bi mi nekaj evrov več mesečno ostalo...

Sunny Morning -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (4.5.2010 13:24:39)
Pri najinih 4000€ dohodka na mesec in 1300€ stroškov, me NOBEDEN ne prepriča, da bi vzela 1200€/mesec kredita na 30let. Ga res ni junaka.

jagoda77 -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (4.5.2010 13:37:57)
IZVIRNO SPOROČILO: Sunny Morning Pri najinih 4000€ dohodka na mesec in 1300€ stroškov, me NOBEDEN ne prepriča, da bi vzela 1200€/mesec kredita na 30let. Ga res ni junaka. očitno ti ni treba midva sva tud zakreditirana za hišo, pol te višine, pa kaj... pač ni bilo druge variante, v najemu ne bom celo življenje, pri starcih si tud ne mislim gradit ali pa živet, podarjenega nama ni bilo nič, pa sva pač sklenila, da če sama veliko narediva, lahko prideva s takim kreditom do hiške v okolici LJ in sva... uspela. Marsikdo nama ne verjame, samo sva pa dve leti bila samo služba, hiša in še ena služba... pa mi ni žal... in cegli gor al pa dol... mi veliko pomeni svoj mir in tudi tisti kredit na mesec, ki ga plačam si rečem, da je vreden vsakega odrekanja in garanja....ko sedim pred svojo bajto na terasi v miru, je občutek neprecenljiv... ne vem kako se eni tako zgražate, v teh časi, če ti ni kaj podarjeno, enostavno do svoje strehe nad glavo ne moreš ne s šparanje, sploh pa ne brez kredita. Torej se lahko samo predvideva, da a ste v najemu al pri starcih al vam je pa kdo kej dal.

Sunny Morning -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 8:36:25)
IZVIRNO SPOROČILO: jagoda77 IZVIRNO SPOROČILO: Sunny Morning Pri najinih 4000€ dohodka na mesec in 1300€ stroškov, me NOBEDEN ne prepriča, da bi vzela 1200€/mesec kredita na 30let. Ga res ni junaka. očitno ti ni treba midva sva tud zakreditirana za hišo, pol te višine, pa kaj... pač ni bilo druge variante, v najemu ne bom celo življenje, pri starcih si tud ne mislim gradit ali pa živet, podarjenega nama ni bilo nič, pa sva pač sklenila, da če sama veliko narediva, lahko prideva s takim kreditom do hiške v okolici LJ in sva... uspela. Marsikdo nama ne verjame, samo sva pa dve leti bila samo služba, hiša in še ena služba... pa mi ni žal... in cegli gor al pa dol... mi veliko pomeni svoj mir in tudi tisti kredit na mesec, ki ga plačam si rečem, da je vreden vsakega odrekanja in garanja....ko sedim pred svojo bajto na terasi v miru, je občutek neprecenljiv... ne vem kako se eni tako zgražate, v teh časi, če ti ni kaj podarjeno, enostavno do svoje strehe nad glavo ne moreš ne s šparanje, sploh pa ne brez kredita. Torej se lahko samo predvideva, da a ste v najemu al pri starcih al vam je pa kdo kej dal. Mi res ni treba ampak ne zato, ker bi mi bilo kaj podarjeno ampak, ker sva stanovanje kupila 2003 in so bile takrat cene veliko bolj ugodne, tako da sva tudi kredit že odplačala. Sva pa takrat veliko denarja našparala z nacionalno stanovanjsko shemo, pa avto sem prodala in nekaj malega kredita pa je bilo. Pri tem kreditu mi je samo doba predolga. Ko pomislim, da je to skoraj celo življenje, me stisne. Zame je potem ta hiša samo breme in to ogromno. Jaz ne bi mogla uživat. Nikakor ne pravim, da je danes lahko, ne prej težko je priti do svojega stanovanja, vendar včasih ljudje ne poznajo svoje meje. Ugotovili smo že, da je ta obrok in doba res huda in da je bilo posojilo ogromno. Sta se pač mogoče malo uštela. Pomembno je, da veš koliko je tisti res maximalni znesek, ki si ga na mesec lahko privoščiš za kredit in če pač nimaš za 3-sobno stanovanje, kupiš 2-sobnega. Tako pač je in če znaš to precenit ti ne bo hudega.

jagoda77 -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 10:19:42)
IZVIRNO SPOROČILO: Sunny Morning IZVIRNO SPOROČILO: jagoda77 IZVIRNO SPOROČILO: Sunny Morning Pri najinih 4000€ dohodka na mesec in 1300€ stroškov, me NOBEDEN ne prepriča, da bi vzela 1200€/mesec kredita na 30let. Ga res ni junaka. očitno ti ni treba midva sva tud zakreditirana za hišo, pol te višine, pa kaj... pač ni bilo druge variante, v najemu ne bom celo življenje, pri starcih si tud ne mislim gradit ali pa živet, podarjenega nama ni bilo nič, pa sva pač sklenila, da če sama veliko narediva, lahko prideva s takim kreditom do hiške v okolici LJ in sva... uspela. Marsikdo nama ne verjame, samo sva pa dve leti bila samo služba, hiša in še ena služba... pa mi ni žal... in cegli gor al pa dol... mi veliko pomeni svoj mir in tudi tisti kredit na mesec, ki ga plačam si rečem, da je vreden vsakega odrekanja in garanja....ko sedim pred svojo bajto na terasi v miru, je občutek neprecenljiv... ne vem kako se eni tako zgražate, v teh časi, če ti ni kaj podarjeno, enostavno do svoje strehe nad glavo ne moreš ne s šparanje, sploh pa ne brez kredita. Torej se lahko samo predvideva, da a ste v najemu al pri starcih al vam je pa kdo kej dal. Mi res ni treba ampak ne zato, ker bi mi bilo kaj podarjeno ampak, ker sva stanovanje kupila 2003 in so bile takrat cene veliko bolj ugodne, tako da sva tudi kredit že odplačala. Sva pa takrat veliko denarja našparala z nacionalno stanovanjsko shemo, pa avto sem prodala in nekaj malega kredita pa je bilo. Pri tem kreditu mi je samo doba predolga. Ko pomislim, da je to skoraj celo življenje, me stisne. Zame je potem ta hiša samo breme in to ogromno. Jaz ne bi mogla uživat. Nikakor ne pravim, da je danes lahko, ne prej težko je priti do svojega stanovanja, vendar včasih ljudje ne poznajo svoje meje. Ugotovili smo že, da je ta obrok in doba res huda in da je bilo posojilo ogromno. Sta se pač mogoče malo uštela. Pomembno je, da veš koliko je tisti res maximalni znesek, ki si ga na mesec lahko privoščiš za kredit in če pač nimaš za 3-sobno stanovanje, kupiš 2-sobnega. Tako pač je in če znaš to precenit ti ne bo hudega. sta pač takrat kupovala, eni so pa v 90ih kupoval po Jazbinšku, je blo pa še ceneje, samo govorimo danes, ne skoraj 10 let nazaj, ko so bile razmere totalno drugačne. Se strinjam, da glede kredita, se ne smeš precenit, ker mora ti še vedno toliko na mesec ostati, da pokriješ izredne stroške, torej crkne avto, lahko daš npr. 300 eur za popravilo, menjaš gume, rabiš ne vem karkol... v glavnem... precenjevat pa totalno na nož ne smeš it. je pa tko, da meni kredit ni breme, mi je bila bolj najemnina za stanovanje, ker sem jo dala pač nekomu in sem samo živela notri.... kredit pa vem zakaj plačujem, zato, da bo hiša po 20ih letih moja in bo in je že vredna več kot pa bom kredita preplačala, torej mi je mal lažje [sm=smiley36.gif] sem pa tud jaz varčevala preko nacionalne sheme, samo je pol moj bivši preračunal, da je nategovanje, ker kljub temu, da varčuješ in ti dajo potem 2x vrednost kredita, še zmeraj ni bilo dovolj, da bi si človek kupu stanovanje, torej... nima smisla in sva raje denar drugače obrnila. v glavnem, zdej brez kredita res ne gre... če pač kot sem že naštela, ne pade kaj z neba [sm=jezicek.gif]

Sunny Morning -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 10:30:55)
jagoda77 a poznaš koga, ki nima kredita (stanovanje, avto)? Jaz ne poznam nobenega. Vsa poanta pri kreditih je samo v tem, da moraš vedet s kako veliko žlico lahko zajameš in to je to.

Kerensa* -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 10:34:08)
Jaz ga nimam. [sm=smiley1.gif] Pa imam kljub temu kje živeti, plačujem najmanj pol manj, kakor bi za kredit in živim veliko manj stresno, kakor, če bi mi na vratu visel napis "še 20 let ali več".

zmajaz -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 10:40:47)
Jaz ga tudi nimam. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Če si nečesa ne morem privošćiti brez kredita si pač raje ne privoščim, kot da jemljem kredit. To velja tudi za avto - kupiva takega, kot ga laho skeširava in je to to. Imava pa srečo, da nama ni treba graditi/kupovati stanovanja, ker sva si uredila svoje nadstropje pri njegovih starših, kar sva storila s prihranki, za razliko, ki je zmanjkala, pa sva vzela samo takratnih 500.000 SIT hitrega kredita na 2 leti in to je edini kredit, ki sva ga kdaj imela. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Če bi morala reševati stanovanjski problem drugače, pa seveda verjetno ne bi šlo brez kredita - tu pa potem ne bi imela izbire. Samo če bi morala vzeti gromozanski kredit za praktično celo življenje, bi verjetno bila raje v najemu, oziroma bi iskala možnost, ki bi šla skozi z znosnim kreditom - kot je napisala recimi miška - da imata cca. 250 evrov kredita za starejšo hiško. Nikakor ne bi šla do maksimuma kredite, kolikor bi mi ga trenutno šlo skozi, ker nikoli ne veš, kaj bo jutri.

alexjera -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 10:41:05)
Vsak je zase najbolj pameten pa naj se to tiče stanovanja, avtomobila, počitnic ali luksuza. Mene osebno nihče ne more prepričati, da bi vzela kredit za hišo za 30 let, res pa je da smo svoj stanovanjski vprašal rešili na podstrešju enih staršev, seveda s svojim vložkom in prednostmi oz. slabostmi, ki jih taka rešitev prinese s sabo, smo pa rešeni skrbi, kaj bi bilo, če bi nas lastnik najetega stanovanja vrgel na cesto. Po mojih izkušnjah, ko sem se še kot samska v 10 letih selila kar 13 x in pri tem sprobala vse možne lastnike in sostanovalce, so težave ali netežave s starši nekaj povsem drugega, res pa je, da je vse odvisno od KOMUNIKACIJE IN MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA, seveda z obeh strani. Mi si kredita na 30 let niti ne bi mogli privoščiti, mož je sp., v gradbeni stroki, ki je milo rečeno v kur...., tako da že od maja 2009 živimo od mojih dohodkov, kar je trenutno porodniška. Ko 15 v mesecu pride, do 18 ostane za paket plenic in eno kavo. Plačam pa kredit za obnovo stanovanja, stroške za stanovanje, vrtec za starejšo, svoje zavarovanje in mobitel, zavarovanje svojega avtomobila in to je to. O kakšnih počitnicah, cunjah, kozmetiki ali novemu avtu sploh ne morem niti sanjati, kaj šele razmišljati. Tako, da so mi debate o 4000 evrih plače in nezmožnosti plačevanaj 1300 evrov kredita milo rečeno smešne, pa se sploh nimam nad čim pritoževati. Živeti je treba v okvirju tistega kar imaš. In verjamem, da jih mnogo živi bolje od nas in mnogo veliko slabše. Lastna hiša pa tudi ni zagotovilo za kvaliteto življenja.

CUKRČEK -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 10:41:07)
IZVIRNO SPOROČILO: Sunny Morning Vsa poanta pri kreditih je samo v tem, da moraš vedet s kako veliko žlico lahko zajameš in to je to. Se strinjam. Folk ima prevelike oči. Pa si mislijo "bo že nekako šlo". Potem pa vidiš na TV, ko jokajo da ne morejo živet, da jim banka jemlje dom... Ja, halo, ko podpisujejo kredite in hipoteke pa vsak samo na to misli, kaj bo pokasiral.

jagoda77 -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (5.5.2010 14:57:52)
IZVIRNO SPOROČILO: Sunny Morning jagoda77 a poznaš koga, ki nima kredita (stanovanje, avto)? Jaz ne poznam nobenega. Vsa poanta pri kreditih je samo v tem, da moraš vedet s kako veliko žlico lahko zajameš in to je to. sej jaz pravim, da ni ga junaka brez kredita... oz lahko je, če živi doma ;) zakreditirat se moraš pa tolk, da lahko normalno naprej živiš, to se pa strinjam

pekmez -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (10.5.2010 15:30:04)
Midva oz.mi trije se zaenkrat ne obremenjujemo s tem,ker nam z 1200 Evrov mesečnimi dohodki kredita nobeden ne odobri (fant ni za stalno zaposlen). Zrihtala sva si staro klet od tašče-24 m" (velikost otroške sobice od ene sogovornice) in tukaj smo...mi 3....srečni...ker druge rešitve preprosto ni.

Pia* -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (12.5.2010 15:00:52)
Načeloma je to res odvisno od vsakega posameznika. npr. moja dva sta tudi si gradila hišo (dobr ampak 10 let nazaj je bilo to lažje kakor danes), hiša je tako velika da bi lahko jaz in brat ostala doma. No splet okoliščin je tak, da doma nisem ne jaz ne moj brat. Starša živita sama v hiši, mami se še danes tepe po glavi zakaj sta se sploh za to odločila,na mesto da bi lahko bili vsako leto na morju, vsako leto na smučanju, vikende na izletih, potovanja, skratka zakaj nismo uživila ne da smo celo življenje šparali za hišo na koncu sta pa ostala sama v njej. Tako da moja dva sta razmišlala nekako tako kot vas večina, kredit, zategnit pas samo da imaš nekaj svojega. Midva nimava teh problemov,ker je moj edinček in je dobil polovico hiše. Vsak,ki mu povem da stanovanje imava oz. sva ga dobila mi odgovori sploh se ne zavedaš kakšno srečo imaš. No to glih ni res, se zavedam da imam srečo in posledično z njo hišo ampak ne tako kakršno si bi jaz želela, spremijati prostorov ne bom morala toliko časa dokler bo tašča živa(še opreme ne smem menjati kaj šele da bi kakšno steno zbila)pa še takrat ne bom morala ne vem kaj preurediti, prostori ne bodo taki kot bi si jih želela, svetlo ne bo nikoli tako kot bi jaz naredila,če bi delala hišo. Skratka hočem povedat da nikoli ni prav, se pa zavedam da so mi razni bajni krediti do 30 let nekak prišparani.(ubistvu upam,da so mi)

Sunny Morning -> RE: Kako živite z velikim kreditom za hišo (13.5.2010 8:41:33)
IZVIRNO SPOROČILO: alexjera Tako, da so mi debate o 4000 evrih plače in nezmožnosti plačevanaj 1300 evrov kredita milo rečeno smešne Evo kako ljudje ne berejo. Imava pa 1300€ stroškov/mesec. Jaz sem rekla, da ne bi nikoli vzela 1200€/mesec/30 let kredita. Pri teh mesečnih dohodkih to ni noben problem plačevat, samo jaz ne vem kako se lahko obrne čez eno leto. Za moje pojme je to preveč denarja na predolgi rok in to je bila poanta mojega posta.

Stran: << < Prejšnja stran 2 3 4 [5] 6 Naslednja stran > >>