pelin
|
No, ne bom naredila doktorata iz psihologije, ker sem baje zelo slab psiholog ( s to kruto resnico me je v dno duše namreč prizadela ena RRjevka ), vendar se pa rada oglasim , če v kateri zgodbi najdem delček svoje. Tako je tudi s tvojo Tejča 05. Tudi pri mojem doma so bili mnenja, da je lepo, če se mi vsak vikend prislikamo pri njih. Ko sem se hotela kdaj izgovoriti, so mi s svojim govorjenjem zbujali slabo vest, da jim ne pripeljeva vnukov. Kar več let se je to dogajalo, ker sem pač vzgojena v tem stilu, da se spodobi, da imajo otroci pogoste stike s starimi starši itd. Do vrh glave sem bila sita teh mukotrpnih nedelj, ki smo jih preživljali pri njih. Najbolj pa mi je šlo na živce, ker se tast in tašča nista v resnici pretirano zanimala za "tako zaželjene vnuke" ampak sta oba raje kot nora nosila vse mogoče jedi na mizo ...posebej tašča. Da bi se kdaj kdo kaj poigral z otrokoma, jima ni padlo na pamet. Pogosto je bilo takrat pri njih tudi polno ostalih sorodnikov, tako, da je bil tudi moj najdražji fino zaposlen s čvekanjem, med tem, ko sem jaz skakala okrog in zabavala svoje in po možnosti še tuje otroke. Ponavadi sem s teh obiskov prišla izmozgana kot iz maratona . Povrhu vsega pa sva se z mojim med vožnjo domov še standardno skregala, ker sem imela vsega polno r.t.Skratka nekajkrat sem jim predlagala, naj oni večkrat pridejo k nam, pa ni bilo nič iz tega, ali pa se je zgodilo, da so se prikazali kdaj čez teden, ko mi zaradi vseh obveznosti nismo imeli časa cele ure sedeti in kramljati. No, tako, da sem v tej smeri kmalu prenehala dajati predloge. Skratka, čas je tekel in končno me je ko so otroci nekoliko zrasli le srečala pamet. Tudi prej sem možu večkrat predlagala naj gre pač sam na obisk, ker vem, kako včasih paše sedet in se spustit s kom v debato. Žal se mu samemu nikoli ni dalo jiti pa še tašča je rada pripomnila kaj v smislu, da ga ne pustim k njim. Skratka , sedaj ko sem malo pametnejša se ne sekiram več, tako da grem k njim, kadar mi pač paše. Včasih gre samo mož, včasih gre z njim kdo od otrok, ali pa kar oba, včasih pa vsi. Nekaj časa jim je bilo malo čudno in so letele vse mogoče pripombe o meni (a je kaj zamerila...a je kaj bolna...), vendar so se počasi kar navadili in se sprijaznili. Sedaj je čist kul in grem pač, kadar se mi to resnično da in ne kar pod prisilo.
Drugače pa čez mojo taščo nimam kaj reči in se čisto o.k. razumemo, posebej, ker ne živimo preblizu.  Ni se še zgodilo, da bi mi utrujala s kakšnimi ubitačnimi nasveti ali pripombami in prav zaradi tega sem imela tako slabo vest, če kdaj nisem šla k njim. Sedaj sem si vse razpucala v glavi in se mi zdi, da imamo še boljši odnos kot prej.
Še dobro, da nisem nič nakladala....grozna sem vem...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
zdaj se pa tudi meni zdi tvoja tašča malo oz. fajn mim
.
. Če ne boš postavila mej v začetku, ti ne bo lahko, oz. se ti ne bo izšlo!
Sem pa tudi jaz taka, da če sem dobre volje, vse njene izjave ignoriram, sicer ji pa nazaj siknem in povem svoje. Vse skupaj pa se je začelo z mojo nosečnostjo, ko sem rodila pa le še stopnjevalo. In tudi mene so metali hormoni, zato sem imela takrat še bolj podmazan jezik 
Si hitro skapirala kako je tukaj na RR. 
kavo. 
