DaisyE
|
Evo sem prebrala, pa mi ni jasno. Tina, jaz tud mislim, da je še prehitro, da obupaš. Nekje je finta in nekako se pride preko nje. Kaj je pa odvetnik reku? Pa saj je njemu tud v interesu, da posvojita, a ne? Ne vrži puške v koruzo, ne ne. Sploh, zdaj, ko sta tako daleč. Samo pogruntat je treba, kaj je potrebno, da dobiš med tistih pet map (vsaj mislim, da jih je pet ) enga zdravga otročka vmes. In če je potrebno, da greš tridesetkrat tja, pa to nardiš. Drugač ti pa tud Rusi povejo na brzino, vse kar je z otrokom narobe. Naju je prevajalka na Uradu full pripravljala. Je rekla, da se ne smeva ustrašit, da nama bodo našteli boga i pol, da pa gre navadno za prehitre diagnoze, ki so včasih postavljene tudi zato, da otrok ostane v domu, ker vsak otrok za dom pomeni toliko in toliko sredstev. Da ga morma it pogledat, ker bova šele tam dobila sveže info. Meni se je kar rolalo. Kaj pa jaz vem, kaj je normalno, pa kaj ni. Kaj pa jaz vem, kako naj bi otrok pri enajstih mesecih izgledal in kaj znal. Nekateri posvojitelji so potem na vezi z domačimi pediatri, da jim oni povejo, ma midva sva se kar vrgla v to. Pa me je bilo še po enem tednu z njim strah, kaj vse je lahko narobe, ampak takrat je že vseeno, ker je tvoj. In boš zanjga pač vse naredu. Dajj res malo posvojitelje iz Ukrajine pocukaj, pa da vidimo, kaj je na stvari. Ker ni konec, dokler ne rečemo, da je. Oziroma tako kot reče naš kofič - dokler ni dobro, ni konec!
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.
|