Gina
|
Kakšno je že bilo vprašanje....kaj vas žene jest?
Moram reči, da mi je strašansko hudo, ko berem o problemu generacij lepih žensk, ki menijo, da so predebele, potem pa iščejo rešitve v dietah in zavestno drugačnem ravnanju. Prav hudo mi je. Hranjenje ni nikjer, pri nobeni živali niti pri rastlini stvar zavestnega ravnanja. Če smo ljudje kao višje razviti, smo pa ful butasti da menimo, da je treba hrano zavestno nadzorovat. Ne moreš biološke reči uravnavat z možgani. Vedno se te reči uravnavajo na drugih, avtomatskih nivojih, pa če še tako študiraš in kalkuliraš, se zaviraš pri hrani....vedno bo zmagala podzavest. Celo če zavestno shujšaš in se zavestno držiš omejitev, podzavest deluje.....niti pol ure dneva ne mine, ne da bi bil odvisen od hrane...čim jo spraviš na nivo možganov, razmišljaš o njej, zasužnjuje te, postaneš žrtev razmišljanja o tem,d a ne smeš jest, da moraš hujšat, obletavajo te občutki krivde, skratka, postaneš žrtev zasvojenosti...pa ne s hrano kot tako...postaneš žrtev svojih lastnih prepričanj, da so možgani enako sposobni uravnavat procese v telesu kot jih je narava sama. Nikdar niso možgani in razum isto kot avtomatizem naše podzavesti. Sama jem kolikor mi paše, kadarkoli mi paše in ne jem, če mi ne paše. In predvsem...znam ločit razliko - to pa zato, ker nikdar nisem razmišljala o tem, da bi morala z razumom jesti, namesto tako, kot mi telo samo pravi.
Pa da sploh ne govorim, v kakšnem stresu je telo, če možgani ves čas razmišljajo, da so na dieti, da nečesa ne smejo, kar telo zahteva. Kako lahko zdravniki menijo, da je hujšanje stvar zavesti mi je svetovna tragokomedija. Tolk butasto stvar trdit pri polni zavesti....ne razumem, res ne. Pa jasno vidijo, da to ne deluje pri nikomer v bistvu. Da bi nekdo prešaltal po dieti na nerazmišljanje o hrani in naravno jedel naprej? Ne, zavojen je za vselej....cel lajf se obremenjuje s krivdo in razmišljanjem kaj sme jest in česa ne...ne neha razmišljat o hrani....kakšna cena je to? Kako lahko nekoga zavestno zasvojijo?
Evo, ap smo pri bistvu problema. Kar mi telo pravi. Vsak človek naravno je, kar mu telo pravi. Zakaj pa mu nek trenutek pravi, da rabi veliiiiko hrane? Zato ker jo rabi. Telo čisto na energetskem nivoju rabi tisto hrano, ker samo tako obstane na nekem (svojem seveda) ravnovesju, ki ga tisti hip ustvarja. IN ok je tako. Če bi na silo shujšal, bi si porušil ravnovesje njegovih energetskih centrov in bi se posledično počutil na nekem drugem nivoju (področju) zanič (zbolel bi dolgoročno, saj bi energetski center, ki ga ne bi hranil, kot rabi za svoje funkcioniranje, to slej ko prej pokazal) ali pa bi moral nazaj poiskati svoje ravnovesje in bi se zredil nazaj (kar je v resnici mnogo bolj zdrava opcija kot vsakodnevno jest na ravni razuma namesto telesa).
V resnici si ravno prav okrogel ali ravno prav suh takrat, ko si srečen.
Ne moreš biti recimo ful ego, pa bi ti tretja čakra ok delala, pa bi bila hkrati ravno prav "vitka", nemogoče. To ne gre skup. Najprej moraš odpraviti ego in biti zadovoljen sam s sabo. IN tako velja za vse čakre, pač za vsako na svojem področju. Enak znak, da ti energetski centri ne delajo ok je, če si presuh. Čisto enaka reč, samo v malo drugačnih povezavah.
Tako da....jaz menim, da je vsak človek ravno toliko suh-debel, kolikor je ok zanj, da funkcionira. Če želi biti ravno pravšnji, pa mora delati na sebi in svojih strahovih, potrebah, željah, ...pač na vsem, kar mu v lajfu dela težave in bi bilo fajn rešit.
|
Natisni
, po drugi strani se pa moram zamisliti, da je očitno res skrajni čas, da kaj naredim za svoje zdravje (da ne omenim, kako vztrajen je mož pri opominjanju 
Oh, ne vem, kako bi se pripravila do športanja. Kar zavidam tistim, ki vam je to uspelo... 
Takrat sem pa vreča brez dna. 
na "srečo" imam obliko hruške in ne jabolka. 
Vendar vseeno ne odstopam od svoje izjave, da se je nabor športov, ki jih lahko zganjam, s "pridobitvijo" očal zmanjšal. Že če pogledam plavanje - to mi je zelo všeč, ampak brez očal brez nekoga, ki me vodi do vode, ne morem (imam pač tako dioptrijo, da je na daleč vse megleno). 
