Sama sem ugotovila, da ko sem na začetku šla živet od domačega kraja, k fantu..da me je vedno ko sem se vračala domov k staršem, kak kilometer pred domom, spreletel občutek domačnosti, pomirjenosti, občutek da sem prispela...ne vem ga prav opisat...

Zdaj sem srečna, da tak občutek doživljam tudi, ko se s fantom vračava v najin skupen domek..ker vem, da je srce sprejelo tudi ta nov dom.
Še kako drži, da je dom tam kjer je srce