|
twetka -> RE: II pričakujemo maja 2010 (4.5.2010 12:21:12)
|
Js pa morem zdej tu napisat, kolk sem ratala jezna. Spet sem se malo zatopila v svoje misli in vedno bolj ko razmišljam, vedno bolj si grem na živce. Ta mesec bi želela samo da tečka pride in je lepo nebo. To me tolk razkuri, da bi lahko znorela. Zakaj za vraga ne more ta vrag prit sam od sebe, kaj za vraga se dogaja znotraj mene. Prej se sploh nisem tako sekirala če je ni bilo, pač je ni bilo, zdej me pa že pošteno jezi to vse skup in se sprašujem zakaj za vraga nisem sposobna met tečke normalno vsak mesec, kaj je z mojim telesom narobe, da enostavno vsaj neki časa ne deluje kot bi moglo, pa čeprav bi samo za kratek čas. Kaj hudiča je v teh tabletah, ki mi sprožijo menstro, da telo ne more samo proizvest tega. Se opravičujem pupe, sam ful sem jezna, ker prekleto dobro vem, da je ta mesec nebom dobila in se zdej to sekiram. Prej sem se zato da bo prišla in da nebo pluska, ta mesec bi je pa bila presrečna da bi lahko začela naprej s postopki. Sej ne vem zakaj se tolk sekiram, sam me res jezi to, ker nič ne vem kako in kaj, pa si govorim, da ne smem vnaprej razmišljat, da morem živet za danes, ker ne vem kaj bo še jutri prinesel, pa vseeno kr razmišljam in razmišljam in se že kr vidim v najhujših situacijah, ki se sploh lahko zgodijo, da nebom nikoli mama. Kaj se meni danes dogaja, to se mi pa še ni, kr neki se sprašujem pa sem jezna na svoje telo. Sploh ne morem zaupat svojemu telesu, vsem znakom, ki mi jih daje, ker je večina znakov namišljenih. Se mi zdi da bi me pa prsi lahk začele bolet pa po moje se mi samo zdi, pa to da me spodaj neki špika, spet samo psiha, ziher samo mišice bolijo od kolesarjenja. Ma kr neki, najraje bi nekam šla za neki časa in pozabila na vse skup. tako me pa zdej samo skrbi dajejo, kako bom js bolnici preživela tri dni, zakaj nama po naravni poti ne rata in morem skozi vse to it, ko si v življenju nisem predstavljala da me bo kaj takega doletelo. Hudo mi je za mojega, ker tega si pa res ne zasluži pa da kljub najinemu trudu nič ne rata, mi je že vse skup kr brezveze. Ta teden imam 3x telovadbo in sem se še spraševala ali bi šla ali ne, kaj pa če je slučajno kaj ratalo, sam vraga, če bom doma čakala, itak nebo nič pa še zase nebom nič naredila in nebo niti kakšna kila šla dol. Waaa, boljše da grem neki delat, se z nečim zamotim, če ne se bom požrla od jeze in razmišljanja. Se opravičujem še enkrat, evo zdej sem dala vse iz sebe.
|
|
|
|