|
artista7 -> RE: Obupana :( (1.4.2010 13:56:29)
|
Draga deklica!
Pravijo, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli oz nekaj v tem smislu. Nisem spremljala cele debate, ampak se mi zdi, da štekam, za kaj gre. Prvo bi ti rekla slednje, si še mlada in je še celo življenje pred teboj, pa ne mislim ti plozat da kako je življenje lepo. Ni samo lepo, je lepo in grdo, nikoli ni samo črno vse ali belo, obstajajo tudi sivine, ki so lahko lepe, če znamo odprto gledati.
Prvo; to da hodiš na trgovsko šolo, je (upam) tvoja odločitev. Poskusi šolo narediti čim bolje in zaupaj sama vase. Če te njegovi ne marajo, ker so sami nevemkoliko šolani, lahko rečem samo, da jih je lahko sram, ker so kljub toliko nakopičenega znanja, siromašni v duhu in nerazgledani. Nek trgovec je prav tako pomemben člen družbe, kakor nekdo z doktoratom. Zaradi tega se ne sekiraj preveč. Tudi mene so marsikje jemali kot drugorazredno, ker delam družboslovni faks, čeprav ne na glas, sem pa občutila, in naredilo mi je to nemalo požrtih živcev. Povsem brez pomena, ker meni ni pomagalo baš nič, tako pa tudi tebi ne bo če boš vse požrla.
Fant ti več kot očitno ni v podporo, zato ti predlagam, da se sama pri sebi vprašaš, kako se vidiš s takim človekom čez nekaj let. Meni je bilo vedno težko (ko sem bila nekoliko mlajša) prenehati vezo, imela sem občutek krivde, in da bi morala biti z enim za zmeraj - 2x me je nato pustil tip, 2x zaradi prevare. Še ena velika neumnost, kajti ko se je prenehalo, je bilo najprej težko, rinila sem nazaj kljub vsem nesmislom, potem pa, ko sem le sprejela, sem videla in občutila veliko lepih reči. In mi ni žal, zato kar pogumno! Poslušaj sebe in kaj si ti želiš, kaj hočeš, kje se vidiš. Malo egoizma ti po moje ne bo škodilo. Najdi si kako zaposlitev, morda najdeš ustvarjalnega duha v sebi. Preverjeno pomaga in za nekatere reči ne rabiš biti ravno genij. Lahko mi tudi na zasebno pišeš, glede tega ti lahko marsikaj predstavim, pokažem, naučim (sama sem oblikovalka in so mi te reči domače). Tako boš sama lahko poslušala sebe lažje, in sprevidela kaj zares hočeš. Tudi jaz sem kaki dve leti nazaj prekinila neperspektivno vezo, in ej - ni mi bilo žal do danes! Ne pravim, da je to edina rešitev, in ti tudi povem, sama sem poizkusila najprej rešiti situacijo, pa sem bila neuspešna (morda pa tebi uspe), moj takratni fant se ni premaknil niti za ped. Ne, da ni bil pripravljen kaj spremeniti - to je utopično pričakovati, da boš človeka spremenil ali da se bo predrugačil - nikoli se ne bo popolnoma; ni bil pripravljen poslušati, se prilagoditi, stopiti preko meje. Ne pravim, da je bil zaradi tega slab človek - le midva nisva bila sposobna stopiti skupaj. Če bosta sposobna stopiti skupaj, dobro za vaju, če pa vidiš da ne gre, in dobiš vedno enak odgovor, je vse tvoje prizadevanje brez pomena. Pač stopi svojo pot.
In še nekaj, mogoče se včasih izkaže, da je lažje povedati nekomu, ki ne pozna tvojega obraza. To ni jamranje, to je samo lajšanje duše, naj te ne bo sram in ne misli, da koga s tem obremenjuješ - ravno v tem je prednost spletnih klepetalnic, da se ljudje lažje odpro.
Upam, da sem ti nekoliko olajšala mlado dušico. V končni fazi pa bo na žalost vedno tako, da boš morala sama stopiti naprej in prehoditi pot. Ljudje na tej poti ti edino laho pomagaja nositi breme, da ti bo nekoliko lažje.
Srečno!
|
|
|
|