Anonimen -> RE: Ko je otrok tepen (4.4.2010 18:24:29)
|
Seveda, Gina, se popolnoma strinjam s tabo. Pri vzgoji je pač tako, da nobena stvar ne pride čez noč, za vse je potreben čas. Potem so tudi otroci zelo različni, od povsem neagresivnih, nežnih, sramežljivih, do druge skrajnosti, po naravi borbenih, egoističnih (pa ne v negativnem smislu), samozavestnih,... In če enemu nežnemu otroku, ki vedno pred sebe postavlja potrebe drugih, neprestano ponavljaš, da se mora ob napadu umakniti, mpotem bo postal še bolj pohleven, še manj sebičen, ne bo niti toliko sebičen, da bi sebi zagotovil eno osnovno spoštovanje. To ti lahko komot povem, ker imam svoje take izkušnje: vedno ser moraš umaknit, ne se kregat, punčke ne smejo biti jezne ipd. In potem pride ena točka, ko pa pri sebi čutiš, da se ti dogajajo krivice in veš, da se moraš postaviti zase, pa ne veš kako. Niti se ne upaš, ker te je tako strah vsakega abu-ja. In po drugi strani, nekomu, ki ima agresijo v sebi, ki se hitro razjezi tako, da verbalno ali fizično začne mahat okoli sebe, ne moreš govorit, da se mora postaviti sam zase, ker bo to naredil sam od sebe, takoj. Lahko pa se ga nauči, da svojo jezo izraža na sprejemljivejši način. Veličinoma je tudi tako, da ima pretep določen vzrok, ne pa zmeraj. Lahko je tudi kar tako. V končni fazi se gre za to, da se naučiš izbirati svoje bitke. Kot sem rekla, pa to ne gre z danes na jutri, gre postopno, z izkušnjami.
|
|
|
|